Gratiniranje
Zapečeno z ljubeznijo
piše: Barbara Slivnik
Članek je objavljen v reviji Dober tek, oktober 2020
![](https://dobertek.svet24.si/wp-content/uploads/2020/10/fldekartofler-2708251_1920_1115x560_acf_cropped.jpg)
Gratiniranje, tudi oskorjenje, je dopolnilni kuharski postopek, pri katerem posebno okusno skorjo na že pripravljenih jedeh pridobimo tako, da jed še dodatno zapečemo.
Preverimo osnove
Gratiniranje, tudi oskorjenje, je dopolnilni kuharski postopek, pri katerem posebno okusno skorjo na že pripravljenih jedeh pridobimo tako, da jed še dodatno zapečemo. Skorjo običajno ustvarimo s kakšno omako, na primer bešamelom ali jajčno kremo, naribanim sirom, smetano, drobtinami, maslom ali kombinacijo navedenih sestavin, postopek gratiniranja pa traja nekaj minut. Optimalna temperatura za gratiniranje je med 250 in 300 °C, če pa želimo, da se omaka delno zlije tudi z vsebino pod njo (denimo pri testeninah), gratiniranje poteka pri nižji temperaturi. Za domačo rabo je povsem primeren vrhnji grelec pečice oz. nastavitev, poimenovana žar, poklicni kuharji pa za gratiniranje uporabljajo posebne pečice, imenovane salamandri.
![](https://dobertek.svet24.si/wp-content/uploads/2020/10/1-1.jpg)
Za gratiniranje uporabljamo plitve pekače (tudi nekatere ponve) in ovalne ognjevarne posode idealne globine do 5 cm, ki zagotavljajo enakomerno peko čim večje površine, hkrati pa poskrbijo, da sestavine pod skorjo ostanejo sočne. Posebej primerne so keramične posode, ki zadržujejo toploto, na primer provansalska keramična posoda tian, v kateri pripravljajo istoimensko gratinirano jed.
Zanimivost
Beseda gratiniranje izhaja iz francoskega glagola gratiner, ki opisuje tehniko peke na žaru, z zlato zapečeno skorjico na gratiniranih jedeh pa je neločljivo povezana beseda gratter, ki pomeni drgniti, praskati. Francozi v pogovornem jeziku za oznako elite radi uporabijo izraz le gratin, ki bi ga lahko prevedli kot družbena smetana.
© Salomon d. o. o., 2025.
Vse pravice pridržane.
Revija Dober tek je odlična kulinarična revija s preizkušenimi recepti. Eno najbolj branih kulinaričnih revij v Sloveniji sta leta 1995 ustanovila Darko in Zdenka Petelin, danes pa njuno tradicijo nadaljuje hči Urška Petelin, ki z zavzeto ekipo vsak mesec poskrbi za svežo zbirko receptov in obilico pestrih vsebin za sladokusce. V uredništvu revije Dober tek izdajamo tudi kuharske knjige in posebne tematske izdaje, kulinariko pa z bralci v praksi delimo tudi z organizacijo kuharskih tečajev, delavnic, degustacij in kulinaričnih izletov.
Uspešno sodelujemo tudi s številnimi podjetji, za katera pripravljamo kulinarične vsebine, kot so promocijska besedila, recepti, fotografije in videorecepti za posebne projekte in tematske publikacije, ter organiziramo dogodke in tiskovne konference.