Črne seveda rajši. Pred našo hišo je nekoč stalo velikansko češnjevo drevo, ki je aprila tako cvetelo, da je vse naokoli brenčalo, maja pa je tako bogato obrodilo, da se je med glavnim šolskim odmorom nekaj razredov otrok lahko naskrivaj do sitega najedlo. Vsaj v mojih spominih je češnja tako ogromna in število otrok, ki smo jih nekega dne zasačili med rabutanjem, tako množično. Babica je takrat vsem na drevesu razdelila košarice, da so še za nas nabrali tiste najbolj črne češnje pri vrhu. Češenj je bilo dovolj za vse, šolarje, družino in prijatelje, še ptic nismo odganjali. Z leti je bilo sočnih sadežev vedno manj, dokler niso stare češnje (mojemu glasnemu uporu navkljub) posekali. Od takrat smo jih kupovali, a nikoli niso bile tako dobre, kot so bile naše. Je bilo včasih res vse boljše? Verjetno ne, se je pa včasih vedelo, kateri letni čas je. Ni bilo v nedeljo poletje in v torek zima, kot se je to zgodilo prejšnji mesec.
Pri sestavljanju revije Dober tek je naše vodilo sezonskost sestavin. Vendar postaja izbiranje receptov glede na letni čas en mesec vnaprej vse težje. Ta mesec smo se zataknili pri rabarbari. Zaradi poletnih aprilskih temperatur so stebla zrasla prej, zato se nam je na uredništvu postavilo vprašanje, do kdaj jih bomo lahko letos še
uporabljali. Rabarbara namreč vsebuje oksalno kislino, ki se v rastlini kopiči in je v večjih količinah strupena. Starejša ko je rastlina, bolj je strupena, zato lahko njena stebla varno uživamo le do sredine junija, vsaj tako je veljalo nekoč. Letos bo menda varneje vse recepte preizkusiti do začetka junija.
Ko smo že pri varnosti – menda je tudi varneje, če kupujemo lokalno. To niti ni tako težko. Vedno več je lokalnih ponudnikov hrane, društev za samooskrbo, posebnih prehranskih iniciativ in vaških tržnic. Po drugi strani pa je vedno več tudi ponudnikov briških češenj ob izvozih z avtoceste, ki ponujajo več češenj, kot jih pridela vsa Primorska skupaj. Nič čudnega, da smo vse manj zaupljivi do podatkov, od kod je hrana prišla in kako transparentno je potekalo podajanje zabojev s tovornjaka na tovornjak. Ni preprosto. Danes moraš vedeti, kaj pomeni, da je zelenjava pridelana konvencionalno, ekološko, biodinamično, permakulturno, morda niti ne v zemlji, ampak v vodi, v zraku ali v laboratoriju. Šele ko nam bodo ponudili razumljive razlage, ki jim bomo lahko zaupali, bomo lahko res suvereno kupili svojo hrano, najsi bodo to briške češnje ali meso iz laboratorija.