Minil je Teden restavracij, ki je za sodelujoče gostince eno najbolj intenzivnih obdobij v letu. Tokratna izvedba je dosegla častitljiv rekord: dobro je jedlo kar 120 tisoč gostov, nekatere najbolj zaželene restavracije pa so prosta mesta zapolnile že v nekaj urah po odprtju rezervacij. Medtem ko so se gostje ubadali predvsem s tem, ali bodo imeli ob rezervaciji dovolj hitre prste in ali bi naročili tudi dodaten hod in vinsko spremljavo, so imeli gostinci nekaj več izzivov, predvsem povezanih z organizacijo dela.

Eden precejšnjih izzivov v gostinstvu (ne le v času Tedna restavracij) so gostje, ki rezervirajo, potem pa ne pridejo. V angleščini takemu pojavu pravijo no-show. To je pereča težava boljših in priljubljenih restavracij, kjer je število miz pogosto manjše od povpraševanja gostov. Vedno več restavracij se zato tudi pri nas odloča za sistem izključno elektronskih rezervacij, ki zahtevajo podatke o gostovi kreditni kartici ali vnaprejšnje minimalno vplačilo. Če gost v določenem času pred obiskom svoje rezervacije ne prekliče, restavracija zadrži vplačilo ali gostu s kartice trga določeno vsoto, pogosto povprečen znesek obroka na osebo.

Z vidika gosta to na prvi pogled morda zveni ostro, čeprav tudi pri letalskih vozovnicah, hotelskih rezervacijah in koncertnih

vstopnicah vrnitve založenega denarja nikoli ne pričakujemo.

Gostinstvo je zahtevna storitvena dejavnost s skrajno občutljivim ravnovesjem med številom osebja, stroški sestavin in časom za predpripravo na eni strani ter številom gostov, ki jih bodo postregli, na drugi. No-show pomeni prazno omizje in zapravljene sestavine, izgubo potencialnega prihodka z drugimi gosti, predvsem pa nespoštovanje do gostinca, kuharja in gostov, ki bi za tem omizjem z veseljem sedeli. Odpoved rezervacije je zato odgovorno in spoštljivo dejanje – ki nam v resnici vzame le nekaj minut. Če bi sistem rezervacij ponotranjili in spremenili kulturo neudeležbe, ne bi več bilo priložnosti, da bi se počutili kaznovane. V Sloveniji sicer večina restavracij še vedno deluje na osnovi zaupanja gostov, kar je zelo lepo. In lepo bi bilo, da to zaupanje ohranimo.

Gostinci si lahko še malo oddahnejo, potem pa se že začenjajo martinova in kmalu tudi predpraznična druženja, ko so knjige rezervacij znova povsem popisane. Da le ne bi tista najlepša miza za osem spet ostala prazna, ker jih ni bilo.