Kako bi lahko najprimerneje počastili prihajajoči svetovni dan hrane? Bomo 16. oktobra simbolno jedli samo lokalno pridelano hrano – in če, koliko (kilo)metrov oddaljeno je še lokalno? Je bučno olje iz Prekmurja (180 km od mojega doma) še lokalno, kvarnerski škampi (oddaljeni 115 km) pa ne več? Bomo jedli samo hrano, s katero smo v Sloveniji povsem samooskrbni? Tak jedilnik bo žal precej enoličen, saj je Slovenija povsem samooskrbna le z mlekom, skoraj samooskrbna je pri večini drugih živalskih izdelkov, pri rastlinskih pridelkih pa močno odvisna od uvoza. Težko bomo torej ta dan vsi hkrati lokalni in veganski. Morda bomo pretežno rastlinski, kar je vedno dobrodošlo. Bomo na svetovni dan hrane hrano delili s tistimi, ki ne pomnijo več, kdaj so se do sitega najedli? Morda si bomo zadali izziv in jedi skuhali tako načrtovano, da bomo ob tem ustvarili karseda malo odpadkov. Morda pa bomo na svetovni dan hrane šli v fi no restavracijo, na primer eno od letošnjih mišelink, da ugotovimo, kaj vse lahko iz preprostih sestavin ustvari vrhunski chef. Kaj sploh praznujemo ob svetovnem dnevu hrane?

Upam, da bomo na svetovni dan hrane vsaj malo intenzivneje razmišljali o hrani. Zadnje leto z vseh strani slišim besedo čuječnost (mindfulness), ki naj bi bila skrivna pot do lepšega, bolj zdravega, srečnejšega življenja: čuječno dihanje, čuječno starševstvo, čuječno sprehajanje … tudi čuječno prehranjevanje. Skupno vsem čuječnim dejanjem je, da smo prisotni v trenutku in osredotočeni le na to, kar pravkar počnemo.

Na svetovni dan hrane vas zato vabim, da preizkusimo čuječnost ob uživanju hrane. Pripravimo okusen obrok ali pa le skrbno izbrano sestavino, na primer pravkar obrano jabolko, košček dobre čokolade, rezino kruha s semeni. Vzemimo si čas zase in se umaknimo na samo. Izklopimo telefonske naprave, pozabimo na obveznosti in se udobno namestimo. Oglejmo si jed: kako se na njej prelivajo barve, kakšne so oblike in teksture? Zaprimo oči in jed povonjajmo. Na kaj nas vonj spomni? Kakšni občutki nas prevzamejo ob tem vonju ali tem spominu? Ko jed okusimo, se osredotočimo na občutek v ustih. Kaj okušamo: slano, grenko, sladko, kislo, morda nekaj vmes ali kar vse hkrati? Je okus svež, intenziven, nežen, globok, pekoč, zemeljski, okrogel, rezek, travnat, cvetlični … Ob okušanju ni neprimernih pridevnikov, saj je okus povsem subjektiven. Pomislimo na to, kakšna je tekstura jedi, se nam topi na jeziku, hrusta pod zobmi, kako se zvok prenaša med žvečenjem, kako se medtem počutimo, kateri spomini letijo proti nam, in se osredotočimo na vse morebitne druge zaznave, ki so povezane s tem enim samim zalogajem. Pomislimo, kako sicer jemo. Koliko grižljajev in misli vsak dan neopazno zbeži mimo nas!

Lepo bo, če bomo ob svetovnem dnevu hrane sestavine izbrali s premislekom in jih zaužili ob pogovoru o tem, kaj nam hrana pomeni. Hrana ni nekaj samoumevnega.