Dal Nonno – pri dedku v knežjem mestu

Na Glavnem trgu 12, kjer je nekoč davno delovala picerija Pod obokom, so se pozneje zvrstili Nobelplatz, Pranger pub, La Storia, Pri prijatlih in še pozneje Evergreen Kapija. Kot kaže, brez prave vsebine za središče Celja.

Danes je lokal na elitni lokaciji – kot kaže – končno dobil pravo vsebino. Tja se je namreč preselila celjska zgodba o uspehu, picerija Dal Nonno, ki je dve leti delovala za lučaj šamotne opeke stran.

Nova lokacija na Glavnem trgu v Celju

V prostoru nekdanje kavarne na Gosposki ulici. Iz podhoda pri Leonardu se je konec novembra 2024 v pičlih štirih dneh preselila dobesedno nekaj deset metrov bližje mestnemu središču, na Glavni trg.

Pionir med slovenskimi picopeki

Oče picerije Dal Nonno, kar po naše pomeni pri dedku, je poznani in izkušeni gostinec Aleš Hlačer, ki je bil eden prvih mojstrov pice na naših tleh.

Poznavalci in ljubitelji pice s celjskega se gotovo spomnijo, ko je Hlačer že leta 1994 odprl takrat zelo priljubljeno picerijo Vija vaja v Novi vasi v Celju in leta 1996 kot prvi ponudil tudi družinske pice.

Aleš Hlačer je pionir med slovenskimi picopeki.

V zadnjem desetletju je nabiral izkušnje v tujini, nato pa decembra 2022, že kot dedek, končno spet odprl svojo picerijo v Celju.

In to s picami napolitanskega tipa, kar je bila za Celje velika novost in celo nekoliko drzna poteza. In še danes je to edina celjska picerija s tovrstno ponudbo.

Picerija s slikarijo

Dal Nonno, ki je prej deloval v precej tesnem enoprostornem lokalu, je po novem zelo prostorna picerija s prijetnim vzdušjem.

V večjem glavnem prostoru se bohoti sveža stenska slikarija z motivom Pulcinelle, značilnega neapeljskega lika, izpod čopiča priznanega mojstra Milana Alaševića. Tam stoji tudi peč s pripadajočo opremo.

Okusno opremljena picerija z ravno prav detajli

Manjši prostor ponuja nekoliko intimnejše doživetje. V toplejšem delu leta bosta na voljo še zunanji (pokriti) in notranji (odkriti) vrt.

Nonno ponuja 22 vrst pic po normalnih cenah od 7,5 evra za marinaro oziroma 8,5 za margerito naprej. Pri najbolj knežji v mestu, z bogato odmerjenim roastbeefom, ta cena resda naraste na 16 evrov, ampak z razlogom.

Dodatkov je na voljo obilo, tudi veganska mocarela. Jajc ni na voljo, niti ananasa, niti kečapa, kar Nonnotu štejemo v plus. Tudi on namreč ne vpliva slabo na varnost v prometu – Italijani namreč padajo z vesp vsakič, ko kdo da na pico kaj nezaslišanega.

Nonnotova peč

Sočna in lepo zapečena

Naročili smo dve pici. Marinara s pelati, česnom, oljčnim oljem in baziliko je bila kar prava izbira za nekoga, ki želi nekaj lažjega, a še vedno sočnega in okusnega.

Pice iz dobro spočitega testa z minimalno količino kvasa so pri Nonnotu namreč kar bogato obložene in enako velja celo za marinaro.

Marinara – najskromnejša izbira, a še vedno zelo sočna in okusna

Čeprav je bil odmerek pelatov kar bogat, je bila pica lepo pečena tudi na dnu, da je testo ostalo pravilno hrustljavo. To je eden od bistvenih pokazateljev odlične kakovosti testa in mojstrskih veščin picopeka. Česen, oljčno olje in bazilika so lepo zaokrožili okus.

Druga pica je bila tonno-cippola, torej pica s tunino in čebulo. Poleg pelatov, zares kakovostne mocarele fior di latte, tunine in rdeče čebule so bile na njej izvrstne izkoščičene oljke bistveno boljše kakovosti, kot smo jih (bili) vajeni v nekaterih picerijah stare šole.

Prav te oljke so dali piko na i ter pico s tunino dvignile kakšno stopnjo višje. Pri picah s tunino je namreč nekoč veljala za klasiko koruza, kot je marsikje še vedno v navadi. Tudi ta pica, čeprav bistveno bolj obložena od marinare, je bila v vseh pogledih lepo in pravilno zapečena.

Pica s tunino namesto dolgočasne koruze blesti z oljkami.

Celje ni Trst

Dobro uležano testo pripravlja Hlačer po zanesljivi direktni metodi z visoko hidracijo, s prgiščem kvasa in najboljšimi italijanskimi mokami.

Nadevi so precej bogati, za kakšen prefinjen okus celo prebogati, a upoštevati moramo lokalne navade. Razumeti je treba, da v Celju težko prodaš enako obloženo pico kot denimo v Trstu, kaj šele v Neaplju.

Ampak s premišljeno kombinacijo zares kakovostnih sestavin nadeva in odličnega testa pice niso pretežke. Po zglednem Nonnotovem espressu, skoraj kot bi ga spili v Trstu, smo pot iz Celja v Ljubljano prestali z lahkimi želodci. In seveda z dobrim okusom v ustih.

Vzoren espresso

Poudariti je treba, da Nonno na jedilnem listu za zdaj ponuja izključno pice. Ni solat, ni sladic. To bi mu lahko šteli v edino pomanjkljivost, ki pa je ne gre zameriti.

Turisti zahtevajo lokalno pivo

Je pa na voljo obilica napitkov. Vinska karta sicer ni posebno bogata, a ponuja nekaj izbire, med drugim penino in vermut.

Bogatejša je ponudba žganih pijač, še bolje je na področju piva. Seveda ne gre mimo lokalnih primerkov iz laške pivovarne, ki jih praviloma zahtevajo turisti. Za zahtevnejše so v ponudbi etikete lokalne obrtne pivovarne Clef in nekaj italijanske ponudbe. Tudi nekaj vrst brezalkoholnega.

Picerija Dal Nonno je kljub selitvi v večje prostore zlasti ob koncih tedna zelo obiskana, saj se v njej radi ustavijo turisti, tudi tisti iz bližnjih term, zato rezervacija ne bo odveč.

Pulcinella izpod rok priznanega umetnika Milana Alaševića

Mi smo jo obiskali sredi tedna ob razmeroma zgodnji uri, še pred časom kosila, zato teh težav nismo imeli in smo lahko celo malo poklepetali z Nonnotom osebno.

In nenazadnje: Dal Nonno svojo kakovost poudarja s certifikatom Gruppo la piccola Napoli, na kratko GPN, z registrsko številko 408. Temu lahko skromno dodamo še naše priznanje za vrhunsko kakovost Špizza – Naj picerija Slovenije 2024.

Skoraj vse, kar se splača vedeti o dobri pici in vsem, kar sodi zraven.