Moj tast na mizo vedno postavi solnico. In vsakič znova pove, da je to del osnovnega bontona, saj tako kuharju in gostom prihranimo neprijeten položaj, kadar je jed premalo slana. Žal podobne rešitve ni ob preslani, preveč pikantni ali drugače ponesrečeni jedi. Ravno tastova roka je bila ob našem zadnjem obisku nekoliko pretežka s soljo. Golaž je bil kljub temu dober, kakšen kozarec vode več smo spili in seveda zanikali, da je preslano. Le naša sedemletnica je tiho pokimala, ko jo je vprašal, ali je solil preveč.

Na Akademiji JRE, ki jo je novembra organiziralo združenje odličnih slovenskih gostincev, se je na okrogli mizi razvila žgoča debata o kulinarični kritiki. Na odru so sedeli kritiki Uroš Mencinger, Tomaž Sršen, Boštjan Napotnik in njihov hrvaški kolega Luka Peranić. Pogovor je suvereno povezoval Bine Volčič in velika kongresna dvorana hotela Perla je bila polna. Izvedeli smo, da kritiki (oziroma medij, za katerega pišejo) v restavracijah jedi plačajo. Izvedeli smo, da za svoje objave v medijih prejmejo avtorski honorar. Izvedeli smo tudi, da nekatere kritike najamejo bodisi restavracije bodisi turistična združenja, da podajo oceno jedi, ki je osnova za izboljšanje ponudbe.

Zataknilo pa se je pri vprašanju, ali kritiki, ki so prijatelji z vrhunskim kuharjem, napišejo slabo oceno, kadar kuhar ‘ustreli mimo’ in jed ali storitev preprosto ni dovolj dobra. Jasnega odgovora nismo dobili: vsak kuhar ima lahko slab dan, so se strinjali. Le Boštjan Napotnik je dejal, da med kuharji ne želi imeti prijateljev. Vsekakor je izziv pisati kritike v državi, kjer se vsi poznamo.

Pri nas doma vsako jed analiziramo in smo včasih boleče iskreni. Ampak tako rastemo in jedi so (skoraj) vsakič boljše. Najpogosteje pa se zgodi, da družinski član, ki je kuhal, že sam vnaprej potoži, kje vse se mu je zalomilo. Bi bilo pa hecno, če bi kuhar v restavraciji prišel do mize in povedal, kaj vse ni dovolj dobro.

Boste ob božičnem kosilu povedali, da se tašči jed ni najbolj posrečila? Morda je bolje, da se v prazničnem času pogovarjamo o tem, kako lep je pogrinjek in kako fi no je, da smo skupaj. Ker za domačo mizo to šteje največ.

V uredništvu revije Dober tek vam želimo vesele in okusne praznike.