Seveda pa so okusi različni in ne bo nič narobe, če velikonočne pojedine obogatite še s kakšno drugo, morda manj tipično jedjo, ki pa še vedno ohranja velikonočno simboliko in sestavine.

Pripravite velikonočno lazanjo po receptu Anje Fir

Ljubitelji italijanske kulinarike boste zagotovo navdušeni nad preprostim, a božanskim receptom simpatične Črnomaljke in vrhunske kulinarične ustvarjalke Anje Fir. Kot si lahko ogledate v spodnjem videu, je tokrat pripravila lazanjo z velikonočno šunko in hrenovim bešamelom. Če ne ravno za veliko noč, jo lahko pripravite tudi kakšen dan kasneje, ko se boste že prenajedli vseh tradicionalnih dobrot in vam bosta ostala šunka in hren. Naj se vam smeji od dobrega!

Kot ste lahko videli, za to preprosto, a še kako okusno jed ne potrebujete veščin kuharskih mojstrov, ampak le nekaj dobre volje in kakovostne sestavine. Večina sestavin se skoraj vedno najde v vsaki kuhinji, po ostale pa skočite v najbližji Eurospin, kjer boste našli vse na enem mestu za praznovanje velike noči in pripravo prazničnih pojedin. Med drugim vam bodo tako pri peki lazanje kot pri drugih jedeh prav prišli izdelki Eurospinove blagovne znamke mleka in mlečnih izdelkov Land, med katerimi so siri prejeli tudi nagrado Best Buy za najboljše razmerje med kakovostjo in ceno.

Velikonočne dobrote po italijansko

In ko smo že pri jedeh s pridihom Italije … Tako kot v Sloveniji tudi v Italiji velika noč ni le verski praznik, temveč tudi čas družinske povezanosti in bogate kulinarike. Vsaka regija ima svoje posebnosti, a skupna vsem je ljubezen do dobrega obroka, ki se prenaša iz generacije v generacijo. Če sodite med ljubitelje italijanske hrane, morate nujno poskusiti katero od tamkajšnjih tradicionalnih velikonočnih dobrot, na primer slastno golobico oziroma Colombo Pasquale.

Ta mehka in aromatična sladica iz kvašenega testa, obogatena s kandiranim pomarančnim olupkom, prekrita z mandljevim oblivom in posuta s sladkorjem ter celimi mandlji, je prava paša za brbončice. Po teksturi spominja na panettone, a se razlikuje po svoji simbolični obliki golobice, ki predstavlja mir in novo življenje. No, na srečo vam ne bo treba na izlet v Italijo, saj boste v Eurospinu našli pestro paleto čisto pravih italijanskih velikonočnih golobic različnih okusov, tudi takšnih brez glutena, ki spadajo pod Eurospinovo blagovno znamko Amo Essere Senza Glutine.

In kaj v Italiji še pripravljajo za veliko noč? Poleg Colombe oziroma golobice se v različnih regijah Italije pripravljajo številne tradicionalne velikonočne jedi, ki imajo globok simbolni pomen. Jagnjetina (Agnello) je klasična glavna jed, ki predstavlja Jezusovo žrtvovanje, najpogosteje postrežena pečena ali dušena s krompirjem in zelenjavo. Iz Ligurije prihaja Torta Pasqualina, slana pita iz listnatega testa, polnjena s skuto, špinačo ali blitvo ter celimi jajci, ki med peko ustvarijo značilen vzorec. Kampanija pa slovi po Casatiellu, bogatem kruhu, polnjenem z mesninami, sirom in jajci, ki pogosto krasijo njegovo površino. Nepogrešljiv del praznovanja so tudi Uova di Pasqua, čokoladna velikonočna jajca, ki jih Italijani podarjajo v razkošno zavitih paketih, pogosto s presenečenjem v notranjosti.

Sicer pa ne glede na to, ali se bodo v času prihajajočih praznikov na vaši mizi znašle velikonočne jedi, ki so značilne za naše kraje, takšne z italijanskim pridihom ali pa morda čisto netipične, je pomembno, da praznike preživite v miru in v družbi tistih, ki jih imate najraje.

__
Vsebino omogoča: Eurospin

The post Velikonočni recept, ki bo navdušil ljubitelje italijanske kulinarike appeared first on Dober Tek.

Torte in kolači

• Klik na recept: Čokoladni cheesecake brez peke
• Klik na recept: Malinova čokoladna torta
• Klik na recept: Banani kolač s čokolado

Čokoladni cheesecake brez peke

Pite in zavitki

• Klik na recept: Čokoladna kremna pita s pinjolami
• Klik na recept: Marmorirana pita s temno in belo čokolado ter kardamomom
• Klik na recept: Čokoladno-mandljev zavitek

Božanska čokoladna kremna pita s pinjolami

Piškoti in drobno pecivo

• Klik na recept: Čokoladni makroni
• Klik na recept: Čokoladne lunice
• Klik na recept: Čokoladni razpokančki

Čokoladni makroni se priležejo kadarkoli

Sladice z belo čokolado

• Klik na recept: Bele čokoladne kupe
• Klik na recept: Domača čokolada z jagodami in jagode s čokoladnim oblivom
• Klik na recept: Pomarančna torta z belo čokolado

Bele čokoladne kupe, primerne za vse priložnosti

Veganske sladice s čokolado

• Klik na recept: Najboljša čokoladna veganska torta
• Klik na recept: Veganska čokoladna krema
• Klik na recept: Veganski rjavčki

Čokoladna veganska torta, ki se ji ni moč upreti

Druge poslastice

• Klik na recept: Čokoladne in vaniljeve kocke brez peke
• Klik na recept: Medeni čokoladni namaz
• Klik na recept: Čokoladno-kavni fondanti

Preproste čokoladne in vaniljeve kocke brez peke

The post Najboljši recepti s čokolado appeared first on Dober Tek.

Chef leta za 2025 je Tomaž Kavčič

Gault&Millau Slovenija je za chefa leta 2025  Tomaža Kavčiča, vodjo Gostilne pri Lojzetu na Dvorcu Zemono. Njegova restavracija je s štirimi kuharskimi kapami znova utrdila svoje mesto v vrhu slovenske gastronomije. 

Chef leta za 2025 je Tomaž Kavčič, Gostila pri Lojzetu, dvorec Zemono

Ob prejemu priznanja je Kavčič poudaril, da vodnik ne ocenjuje zgolj hrane, temveč celotno gostinsko izkušnjo: “Gault&Millau ocenjuje vse – od prvega pozdrava do slovesa gostov. Seveda so jedi najpomembnejši del, a gostoljubnost, postrežba in vzdušje igrajo prav tako veliko vlogo.” 

Posebna priznanja

Chef leta: Tomaž Kavčič, Gostilna Pri Lojzetu, Vipava

Chef prihodnosti: Jure Brložnik, Miza za štiri, Zgornja Polskava

Chef tradicije: Primož Pintar, Gostišče Tolc, Spodnja Sorica

Mladi talent: Jure Dretnik, GT19, Slovenj Gradec

Najboljša slaščičarna: Zvezda, Kongresni trg, Ljubljana

Najboljši POP: Gourmet & Bistro Kodila, Adamič-Lundrovo nabrežje, Ljubljana

Najboljša sommelierka: Nina Bratovž, JB Restavracija, Ljubljana

Najboljša sommelierka Nina Bratovž, restavracija JB

Največ točk Hiši Franko

Letošnja podelitev je jasno odrazila trend izpopolnjevanja in res vrhunskih veščin, kreativnosti in vizionarstva slovenske gastronomije, kar dokazuje tudi okrepljena skupina prejemnikov najvišjega priznanja, štirih kap, ki so se jim glede na 2024 pridružile 3 nove restavracije: Galerija Okusov, Gostilna Mahorčič in Hiša Denk. Vodilno vlogo z največ točkami pa je ponovno prevzela Hiša Franko.

Restavracije, ki so prejele 4 kape

Hiša Franko (18,5/20)

Gostilna Pri Lojzetu (17,5/20)

Grič (17,5/20)

Hiša Denk (17,5/20)

Ošterija Debeluh (17,5/20)

Restavracija Milka (17,5/20)

Restavracija Pavus (17,5/20)

Restavracija Strelec (17,5/20),

Galerija Okusov (17/20)

Gostilna Mahorčič (17/20)

Gostilna Repovž (17/20)

JB restavracija (17/20)

Restavracija Mak (17/20)

Restavracije, ki so prejele 3 kape

Letošnja podelitev je odrazila trend izpopolnjevanja veščin, kreativnosti in vizionarstva slovenske gastronomije, česar ne dokazuje le okrepljena skupina prejemnikov štirih kap, temveč tudi dejstvo da je 3 kape prejelo kar 31 restavracij.

DAM restavracija

Hiša Linhart

Restavracija COB

Špacapanova hiša

Danilo – gostilna & vinoteka

Gostilna Krištof, Gostilna Rajh

Grad Štanjel Restaurant & Lounge bar

Hiša Fink

Hiša Raduha

Miza za štiri

Majerija

Pen Klub restavracija

Restavracija Cubo

Restavracija Harfa

Restavracija Mangrt

Restavracija Rizibizi

Stara Gostilna

Bistro Štorja

Gostilna As

Gostilna Jež

Gostilna Rakar

Gostilna Vovko

Hiša Krasna

Pikol

Restavracija Calypso

Restavracija Dveri-Pax

Restavracija Hotela Marina

Restavracija Posestva Gjerkeš

Restavracija Spargus

Restavracija Sophia

Ocenjujejo doživetje od prihoda do odhoda

»Vsako leto naši inšpektorji z obiskov restavracij po vsej Sloveniji prihajajo navdušeni nad novostmi, pristopi, standardi, predanostjo in željo po vrhunski kakovostni postrežbi prav vsakega gosta,« je dejala Mira Šemić, direktorica Gault&Millau Slovenija.

Inšpektorji Gault&Millau namreč restavracije obiskujejo brez vnaprejšnje najave ter pri tem ovrednotijo prav vse vidike kulinaričnega doživetja – od prihoda na vrata lokala do zaključnega pozdrava, vmes pa seveda kulinarično, vinsko, estetsko, strežno doživetje pa tudi vzdušje in vodenje – ter restavracijo nagradijo z maksimalno 20 točkami.

The post Najboljše restavracije 2025 appeared first on Dober Tek.

Pozdrav iz kuhinje: kulinarični odsev narave Logarske doline

V jubilejnem letu 2025, ko hotel Plesnik praznuje 30. obletnico ponovnega odprtja, stopajo še korak dlje – kulinarično odličnost nadgrajujejo s konceptom fine dining doživetja. Ob odprtju nove fine dining Restavracije Plesnik so se predstavili tudi lokalni dobavitelji, ki po mnenju chefov Janeza Bratovža in Toma Čoparja pomembno soustvarjajo jedilnik nove Restavracije Plesnik.

Vrhunska kulinarika, ki poudarja mikrolokacijo

Koncept nove restavracije ostaja zvest pristopom lansko leto odprte hotelske restavracije, a nadgrajen. Nova kulinarična zgodba, ki sta jo skupaj zasnovala legendarni chef Janez Bratovž, pionir sodobne slovenske kulinarike, in nadarjeni mladi chef, vodja Plesnikove kuhinje, Tom Čopar, ki se je kalil v Hiši Raduha, Restavraciji JB, Vili Herberstein in restavraciji La Raza v Španiji, še naprej navdihuje s prepletom tradicije, trajnosti in prvovrstnih lokalnih sestavin, a še bolj pretanjeno poudarja mikrolokacijo, povezanost z lokalnimi dobavitelji in premišljeno prilagajanje naravi.

Rdeč trak so prerezali chef Tom Čopar, direktorica hotela Urška Kolar, lastnica hotela Martina Plesnik in chef Janez Bratovž ter s tem tudi uradno odprli Restavracijo Plesnik. Foto: Suzan Gabrijan

Kot je ob odprtju restavracije povedala direktorica Hotela Plesnik Urška Kolar, je nova fine dining restavracija pomembna kulinarična pridobitev ne le za Logarsko dolino, temveč tudi širše. »Želimo dvigovati izkušnjo obiskovalcev Logarske doline in še naprej graditi naš sloves enega najboljših butičnih alpskih hotelov, ki gostom nudi zdravje, dobro počutje in trajnostno vrhunsko kulinariko v slovenskih Alpah.«

Restavracija Plesnik, ki ji je namenjen del čudovite Lovske sobe, sprejme 18 gostov. Foto: Suzan Gabrijan

»Odprtje nove restavracije nam vsem res veliko pomeni,« je prve goste nagovoril chef Tom Čopar, vodja kuhinje Hotela Plesnik. »Vsaka nova zgodba prinaša precej izzivov, a smo jih odlično oddelali in veselimo se prvih rezervacij. Resnično verjamem, da je ključ do dobre restavracije in do dobrih jedi vrhunska lokalna sestavina.«

Postrv iz bližnje ribogojnice Špegelj, marinirana z medom in grobo soljo, pire iz dimljenega pastinaka, emulzija črnega česna, liofiliziran kaviar in okisana repa, ki daje jedi svežino. Foto: Suzan Gabrijan

»Sestavina je najpomembnejši del kuhanja, zato je dobro sestavino treba s trudom iskati – zmeraj najprej v okolici kuhinje. Sodelovanje restavracij z lokalnimi pridelovalci je namreč zelo pomembno in koristno, za kuhinjo, za pridelovalce in tudi za razvoj lokalnega okolja,« je prepričan chef Janez Bratovž, začetnik sodobne slovenske kuhinje in idejni vodja nove restavracije.

Janez Bratovž: “V restavraciji ne obstajajo štirje letni časi, obstajajo meseci, celo posamezni tedni, ko je določena sestavina na vrhuncu. Zato bomo degustacijski jedilnik prilagajali naravi.” Foto: Suzan Gabrijan

S chefom Tomom Čoparjem sta med pripravami na novo restavracijo zato obiskala kmetije v okolici in z domačini stkala prijateljske in poslovne vezi. Z nekaterimi so skupaj ustvarili tudi nove izdelke in nadgradili ponudbo kmetije.

Rižota z mavrahi, kremo kozjega sira kmetije Matk in prah črnih trobent. Foto: Suzan Gabrijan

Degustacijski meni kot odsev okoliške narave

Restavracija Plesnik ni à la carte restavracija, temveč prostor, kjer se gostje povsem prepustijo chefu.

Jedi so odsev bližnjega gozda, nepokošenega travnika, hotelskega vrta in sosednjih kmetij. Bolj pristno ne gre.

Degustacijski meni, sestavljen iz sedmih hodov, nekaj pozdravov in odzdravov, popelje skozi okuse Zgornje Savinjske doline in Solčavskega: od sirneka z divjimi zelišči do mavrahov, ki rastejo za hotelom, od tradicionalnih zgornjesavinjskih žlinkrofov v »suhi župi« do srnjega fileja s sirupom smrekovih vršičkov.

Srnji file s konfitirano gomoljno zeleno, pire iz gomoljne zelene, ajdova rezin z gozdnimi gobami, ocvrt por, krepka mesna omaka in sirup smrekovih vršičkov. Foto: Suzan Gabrijan

Kot je povedal chef Janez Bratovž, bo spremembe na jedilniku narekovala narava. Ker so v teh krajih poletja kratka in zime ostre, so domačini mojstri vlaganja, prekajevanja in zorjenja. Njihovi skrbno pripravljeni izdelki bodo zbrani tudi v shrambi nove Restavracije Plesnik.

Ekipa nove Restavracije Plesnik je ob odprtju restavracije požela bučen aplavz. Foto: Suzan Gabrijan

Plesnikov hišni somelje Simon Voler je oblikoval vinsko karto, ki se osredotoča na najboljša slovenska vina vseh vinorodnih dežel, dodal je nekaj francoskih, italijanskih in španskih vin ter premišljen izbor žganih pijač, od svetovno priznanih do lokalnih, kot so staran brinjevec, jabolčno žganje, hišna borovničev in žajbljev liker ter lokalni gin Burje, ki ga izdeluje Primož Plesnik iz sosednje Eko hiše na Razpotju.

Plesnikov hišni somelje Simon Voler je oblikoval vinsko karto, ki se osredotoča na najboljša slovenska vina vseh vinorodnih dežel. Foto: Suzan Gabrijan

Restavraciji Plesnik je namenjen del Lovske sobe, pri opremi katerega je sodeloval tudi mednarodno priznani Simon Ogrizek. Odprta je v večernih urah, sprejme 18 gostov, v skladu s trajnostno usmeritvijo hotela pa je mizo treba rezervirati vsaj en dan pred načrtovanim obiskom.

V skladu s trajnostno usmeritvijo hotela Plesnik je treba mizo rezervirati vsaj dan pred načrtovanim obiskom. Foto: Suzan Gabrijan

Lokalni dobavitelji, ki navdihujejo

Da Restavracija Plesnik resnično tke pristne vezi z lokalnimi kmetijami, so pokazali tudi s povabilom okoliških dobaviteljev na odprtje restavracije. Kot prvi gosti so se lahko prepričali, da njihova kakovostna surovina v jedeh dveh dobrih chefov zablesti.

»Ko prideš na kmetijo in te prijazno sprejmejo, ti odrežejo košček sušene šunke in te ta okus popelje 40 let nazaj, na šunko, ki je danes ne moreš več zlahka dobiti, to je tisti pravi navdih za jedi. Verjamem, da so najbolj preproste jedi najboljše.« Janez Bratovž

Od surovine do mojstrovine: vsem povabljencem so ob kozarcu penine namesto pozdrava iz kuhinje ponudili odlične lokalne surovine – kozje sire, skuto in sirnek kmetije Matk, sušene ekološke mesnine kmetije Perk, jogurt, skuto in sir kmetije Spodnji Strmčnik, neprekosljiv Plesnikov tatarski biftek iz govedine s kmetije Plesnik ter liofilizirano sadje in zelenjavo lokalnega podjetja Liogarden, Foto: Suzan Gabrijan

»Vesel sem, da lahko z dobavitelji ustvarjamo nove, inovativne izdelke. Eden teh je liofiliziran kaviar,« pravi chef Tom Čopar. Njegova zamisel za suho zamrznjen kaviar je hitro zaživela s pomočjo Ane Kaker iz Luč, ki se je podala na zanimivo pot liofilizacije, shranjevanja pridelkov s suhim zamrzovanjem. Restavracijo Plesnik bosta oskrbovala s svežim sadjem in zelenjavo, saj pridelek hotelskega vrta ne bo zadostoval za vse leto, na jedilniku pa bodo spretno uporabljeni tudi njuni liofilizirani izdelki.

Zgornjesavinjski žlinkrof s prekajenim mesom kmetije Perk v “suhi župi”, zabeljeni z domačimi ocvirki. Foto: Suzan Gabrijan

Tudi kmetija Matk je po pogovoru s chefoma nekoliko prilagodila svoje delo, da lahko novi restavraciji zagotovi dovolj prav posebne specialitiete solčavskih pašnih planin, sirneka. Gre za več mesecev zorjeno skuto rahlo pikantnega, intenzivnega okusa, ki sta jo chefa v hladni predjedi degustacijskega menija združila z divjimi zelišči. »Verjamem, da so najboljše stvari enostavne,« je prepričan Janez Bratovž.

Panakota iz topinamburja, omaka iz rjavega masla, drobljenec, domač lešnikov sladoled, čips iz topinamburja in osladkan radič. Foto: Suzan Gabrijan

30. obletnica odprtja Hotela Plesnik

Leto 2025 zaznamuje 30. obletnica ponovnega odprtja Hotela Plesnik, zato je to leto praznovanj in doživetij. V začetku leta luč sveta zagledala revija Plesnik Moments, ki jo bosta še letos dopolnila tudi knjiga in film o zgodovini družine Plesnik.

Prepoznavna kulisa Logarske doline z enim najlepših naravnih bazenov pri nas.

Visoki jubilej bodo s posebno slovesnostjo obeležili zadnji konec tedna v avgustu, praznične dejavnosti pa bodo potekale vse leto, zato za podrobnejše dejavnosti spremljajte spletno stran hotela.

Avtor naslovne fotografije: Blaž Lah

The post Nova kulinarična pridobitev Logarske doline: Restavracija Plesnik appeared first on Dober Tek.

Tradicija in simbolika velikonočnih jedi

Praznične jedi so s svojo simboliko zakoreninjene v tradiciji in pri njihovi pripravi smo navadno precej konservativni. Držimo se receptov, navodil in nasvetov, ki smo jih pogosto podedovali od naših babic. Brez pretiranega eksperimentiranja torej.

Resnici na ljubo se peke prave orehove potice redko lotimo več kot dvakrat v letu in še to ob tistih dveh najpomembnejših praznikih. A vendar, ko pride čas, je bogata potica na praznični mizi vedno osrednji dogodek. Zato je še toliko bolj zanimivo, kako odprtih rok smo pri nas v zadnjih letih sprejeli božične panettone (ki so v Italiji to, kar je potica pri nas).

Italijanska velikonočna golobica

In če pri naših sosedih v božičnem času ne najdemo bolj ikoničnega peciva, kot je panettone, je za veliko noč značilna velikonočna golobica. Kljub bližini Italije si pri nas simbolika golobice v preteklosti ni utrla poti na praznično mizo. Znana in priljubljena postaja šele v zadnjih letih.

Tako kot velikonočna potica tradicionalno predstavlja simbol trnove krone, se tudi velikonočna golobica navezuje na krščansko simboliko goloba, ki predstavlja upanje, mir, ljubezen in ne nazadnje svetega duha.

Italijanske none so mojstrice peke velikonočnih golobic.

Izvor velikonočne golobice

Po izročilu naj bi velikonočne golobice izvirale iz langobardskih časov. Konec 6. stoletja, v času obleganja Pavie, so meščani zavojevalskim Langobardom v dar ponudili sladek kruh v obliki golobice. Gesto so razumeli kot potezo miru in je preprečila nadaljnje prelivanje krvi ter rešila mesto.

Po drugi legendi golobice povezujejo s čudeži irskega meniha sv. Kolombana, ustanovitelja znamenitega samostana v severnoitalijanskem Bobbiu. Ob obisku dvora langobardske kraljice Teodolinde in kralja Agilulfa so priložnosti primerno pripravili veliko gostijo. Vendar je bil ravno čas posta, in ko je kralj opazil, da gostje ne uživajo v obedu, mu je sv. Kolomban odvrnil, da hrana ni blagoslovljena. Ko je dobil dovoljenje za blagoslov hrane, je v roke prijel najbližji pladenj, na katerem je bil pečen golob. Ob blagoslovu se je spremenil v hleb kruha v obliki goloba.

Iz Sicilije pa izvira tradicija sladkega vzhajanega peciva v obliki golobice, v katerega vpletejo jajce.

Golobica, kot jo poznamo danes

Vendar pa zgodba o velikonočni golobici, kot jo poznamo danes, izvira iz tridesetih let 20. stoletja. Takrat je v Milanu vzniknila ideja, da bi božičnim panettonom podaljšali življenjsko dobo in jih preoblikovali za prihajajoči veliki praznik. Briljantna marketinška ideja, katere zapuščina je še po sto letih živa in slastna.

Velikonočna golobica je puhasta in resnično božanska.

Postopek priprave

Priprava testa za mehak, puhast in sočen brioš je precej zahtevna in poteka več dni. Tradicionalno testo pripravijo z drožmi, zaradi naravne fermentacije in dolgega zorjenja pa velikonočne golobice tudi zelo dolgo ohranjajo svežino. Tako kot pri peki potice tudi za golobice izberejo le najboljše sestavine: sveža jajca in rumenjake ter prvovrstno maslo. Testo je obogateno s kandiranimi lupinicami pomaranč ali limon in vaniljo. Golobice tradicionalno ne vsebujejo rozin, vendar pa te poleg koščkov čokolade, bogatih krem in raznih eksotičnih sestavin pogosto krasijo tudi bolj moderne in trendne kreacije. Za piko na i pri velikonočnih golobicah obvezno poskrbi hrustljava glazura, posuta z mandlji in sladkornimi perlami. Zanimivo je, da golobice tako kot panettone po peki nabodejo in pustijo, da se več ur ohlajajo obrnjene na glavo. Tako para ostane v notranjosti, zato je testo sočno, tekstura pa puhasta. Tako tudi preprečijo, da bi se sesedle.

Naj bo mit, legenda ali zgolj briljantna marketinška zgodba: grižljaj sočne in puhaste colombe di Pasqua nam z omamnim vonjem masla, vanilje in aromatičnih citrusov pričara bogastvo okusov in nas popelje v prebujajočo se pomlad. Poskusite in doživeli jo boste!

Preizkusite naš preverjeni recept

The post Velikonočna znanilka pomladi: colomba di Pasqua appeared first on Dober Tek.

Tricolore

Neizpodbitno dejstvo je, da v Slovenj Gradcu v hiši Ančka deluje picerija Fantom, ki se je kot prva picerija na Koroškem usmerila v sodobne pice iz dolgo fermentiranega testa z drožmi, obložene izključno z najboljšimi sestavinami. Prav to je bilo ključno merilo, da se je picerija Fantom že lani uvrstila v klub Naj picerija Slovenije in prejela prestižno priznanje Špizza za vrhunsko kakovost.

Najboljša slovenska domača mocarela

Korak v pravo smer

Ob letošnjem obisku smo lanske vtise potrdili, takoj pa smo zaznali še izboljšano kakovost testa. Fantom je šel namreč v korak s časom in začel testo z dolgo fermentacijo pripravljati na še precej zahtevnejši način, kot je to počel doslej. Kombinacija bige in droži je prinesla še rahlejše testo še boljšega okusa s še bolj zračnim robom in še bolj hrustljavo skorjico. Skratka, korak v pravo smer!

Zračen in hrustljav rob

V času obiska je bil za pečjo mojster Dalibor Mikić, Fantomova prva violina, ki se redno udeležuje tekmovanj picopekov. Na njih se zelo solidno uvršča ter se tudi na ta način izobražuje in sledi zadnjim trendom.

Fantom ponuja 24 vrst pic sodobnega napolitanskega sloga iz treh različnih poglavij: klasične, fantomske, gurmanske in domače. Poglavja se navezujejo na predvsem na domiselne nadeve mestoma presenetljivih, a preverjeno dobro usklajenih okusov. Domiselne kombinacije nadevov so podkrepljene z duhovitimi imeni, kot denimo velki ded, teta pepca, hi osliček …

Ole, Podgorca

Večina sestavin je italijanskih, z zaščitenim geografskim poreklom. Na nekaterih picah pa najdemo tudi domače, celo lokalne sestavine najvišje kakovosti, kar je izjemno pohvalno. Cene so zelo zmerne, od 8,30 evra za margerito do najbolj luksuzne carpaccio z jelenovim pljučnim filejem za 14,60 evra.

Skoraj vse, kar se splača vedeti o dobri pici in vsem, kar sodi zraven.

Domiselna novost

Posebno zanimiva se nam je zdela Fantomova novost – tris majhnih pic na leseni deski. Ponujajo ga v dveh različicah: klasični (s picami margerita, tricolore in Ančka) velja 19,80 evra, gurmanski (s picami carpaccio, hi osliček in tartuf) je nekoliko dražji. Takšen tris je odlična izbira med drugim za radoveden par, ki želi pokusiti več pic hkrati. Imenitno se bo prilegel tudi recimo za lahko večerjo ali prigrizek trem damam ob buteljki vina. Za enak namen imajo v ponudbi imenitne fokače.

Klasični tris pic

Ko smo ravno pri buteljkah: pri Fantomu jih imajo na voljo zares obilo, saj imajo nenehno v žepu ključ od kleti, ki zalaga tudi imenitno restavracijo Hišo Ančka. Ogromna je izbira vseh vrst vin, penin in pravih šampanjcev, piv in žganih specialitet – zlasti rumov, konjakov in viskijev … Ob tem pa še koktajli in paleta kakovostnih, tudi domačih brezalkoholnih napitkov.

Vse za domače mojstre pice in profesionalce

Ampak nas seveda zanimajo predvsem pice. H katerim se seveda odlično priležejo suhe penine. Fantom priporoča kozarec hišne za 3,20 evra.

Raje ne preveč na glas

Naročili smo tri specialitete: tricolore prosciutto, ole Podgorca ter burrata, poleg pa še klasični tris. Pice so bile lepo zapečene, testo okusno, rahlo in hrustljavo – vsaj za eno stopnjo boljše kot ob našem lanskem obisku. In ravno prav obložene. Skratka, odlično! Pravzaprav nas je zmotila le ena stvar, ki nas je presenetila že lani. Sicer prvovrsten kuhani pršut je narezan malce premalo na tenko in na pico ga položijo kar v celih rezinah. Lahko bi sicer rekli, da je to stvar okusa. Ampak natrgani koščki tenke rezine bi se v peči privihali navzgor in na robovih hrustljavo zapekli, kar bi dodalo nemalo prijetne arome … Ampak pustimo te malenkosti.

Burrata

Poleg pic in že naštetega v Fantomu ponujajo še tri različne lazanje, nekaj burgerjev in solat. Najde se tudi kakšen narezek in še nekaj drugih prigrizkov. Sladic pa raje ne omenjajmo preveč na glas. Pa ne zato, ker jih pri Fantomu ne bi ponujali. Ravno nasprotno. Dosti jih je in odlične so! Ampak če se jih namenimo pokusiti, lahko že vnaprej varčujemo s prostorom za pico. Kar pa bi lahko bilo zares škoda …

Prijetno vzdušje

Celostno doživetje – pa ne le pice – je v piceriji Fantom krasno. Poleg izvrstnih pic in prijaznega ter ustrežljivega osebja za to poskrbi prijetno vzdušje s pridušeno osvetljavo in nežno, a ne dolgočasno glasbeno podlago. Tudi parkiranje ni težava, nekaj mest je pred vhodom, v bližini pa je dosti javnih parkirišč.

Pelati iz slovenske Istre

The post Fantom v Slovenj Gradcu s picami v trendu appeared first on Dober Tek.

Kreativnost pri izdelavi peči ne pozna meja

Pravzaprav bo to kar resno tekmovanje, saj se je prijavilo okoli 30 amaterskih in profesionalnih picopekov, ki bodo lahko svojo ustvarjalnost prikazali na več ravneh. Prijave so že zaključene.

V ospredju ne bodo samo končni izdelki raznolikih mojstrov, temveč tudi njihove doma izdelane peči. Vsak tekmovalec mora torej peč, industrijsko ali doma izdelano, prinesti s seboj.

Skoraj vse, kar se splača vedeti o dobri pici in vsem, kar sodi zraven.

To obeta pravo pašo za oči, saj je inovativnost domačih mojstrov na tem področju neskončna!

Vsi ljubitelji te po vsem svetu razširjene italijanske specialitete ste zato v soboto vabljeni v Velike Lašče.

Odlični pelati iz slovenske Istre

Tam lahko podprete svoje najljubše picopeke, pokušate pice iz pod njihovih rok ter uživate v glasbi, dobri družbi in odličnem vzdušju.

Za najmlajše bo organizirana delavnica peke pice, na kateri bodo lahko spekli svojo prvo pico.

Najboljša slovenska domača mozzarella in burratina

Za glasbeno spremljavo bodo skrbeli Vlado Pilja, Miha Plantarič, DJ Lenstr in DJ llassis.

Vstopnine ne bo, dobrodošli pa bodo prostovoljni prispevki.

Vse za pico in druge italijanske dobrote

Ekipa Špizza bo seveda tam, kmalu po dogodku bo na teh straneh na voljo tudi obsežna reportaža. Naj bo ta sobota dan za pico!

The post Pizziada Lasis – festival kreativne peke pice appeared first on Dober Tek.

Janko Barbiš je kot velik ljubitelj pice in pašte nekoč obiskal Neapelj ter tam spoznaval povsem nove razsežnosti okusa paradižnika.

»Najbolj sem se navdušil, ko sem v neki majhni gostilnici, ki je marsikdo še opazil ne bi, pokusil pašto. Mojster, ki je hkrati kuhal in stregel, mi je pripravil tako dobro pašto, da nisem mogel verjeti. Na koncu je paradižnikovi omaki dodal le malo oljčnega olja in bazilike … Kot bi jedel v Michelinovi zvezdici. Tam sem zares okusil ta paradižnik, pelate vrste san marzano. Povedal mi je, da je iz njihove domače pridelave, od sorodnikov, in da ga sami kuhajo.«

Paradižnik sorte san marzano

Osem ton sladkih skrbi

Barbiš je dolgo iskal omako tako polnega okusa, a je na tržišču ni našel. Zato se je odločil, da jo bo pridelal sam.

Izobrazil se je o kmetijstvu, najel kmetijsko zemljišče in posadil svoje prve paradižnike san marzano. Nenehno je iskal poti, da bi njegovi paradižniki karseda najbolje uspeli. Trud  je bil kmalu poplačan in letina je bila odlična.

Istrijankova obilna letina

Ko je pobral svoj prvi pridelek, je ogromno časa vložil v iskanje pravega recepta, ki bi paradižnik spremenil v okusno omako oziroma šalšo, kot ji pravijo Istrani. Po dolgih urah pokušanja različnih mešanic sestavin je nazadnje le prišel do želenega okusa.

Barbiš je sprva poskušal z domačimi sadikami, ki pa jih pri dobavitelju ni mogel dobiti dovolj. Ker ni bilo druge rešitve, je dodatne sadike naročil direktno iz Neaplja. »Te sadike so mi obrodile še bistveno bolje od domačih in naenkrat sem imel osem ton zrelega paradižnika!«

Pridelava poteka na tradicionalen način.

In nastala je sladka težava, saj je bilo ročno pobranega pridelka enostavno preveč, da bi ga lahko skuhal sam. Prodati ga ni želel, saj je hotel priti do svojega lastnega izdelka po lastni recepturi. Zato je moral hitro poiskati rešitev, saj zrel paradižnik ne čaka …

Šalšo imenitnega okusa so mu po njegovem receptu še isti dan skuhali v poznanem živilskem obratu, kamor je paradižnik sorte san marzano pripeljal naravnost z njive.

Danes Barbiš že pripravlja lastni proizvodni obrat za kuhanje domače omake.

Pobiranje poteka ročno.

Istrijankov paradižnik dozori na rastlini

»Velika razlika je med industrijskim in domačim paradižnikom. Mi ga pustimo, da dozori na rastlini,« Barbiš razkriva eno od skrivnosti izjemnega okusa paradižnikove šalše Istrijanko.

»Poleg tega delamo vse po domače, ne dodajamo nobenih kemikalij. Samo dobra zemlja, voda in naravna gnojila.« Tako Istrijanko pride do polnega okusa.

»Če želiš iz sadike paradižnika izsiliti največ pridelka, bo tega količinsko sicer resda več, a žal na račun okusa,« pojasni Barbiš.

Vse to so razlogi, da omake iz industrijsko pridelanih paradižnikov po okusu in kakovosti preprosto ne morejo konkurirati izdelku, ki ga ponuja Istrijanko.

Istrijanko – šalša za najzahtevnejše sladokusce

Najvišja kakovost za največje sladokusce

To še posebno cenijo vrhunski picopeki, tako amaterski domači kot profesionalni – tudi iz nekaterih najboljših slovenskih picerij.

Čeprav je cena seveda malce višja kot pri industrijskih izdelkih, pico za svoje prijatelje radi pripravijo z Istrijankom.

Skoraj vse, kar se splača vedeti o dobri pici in vsem, kar sodi zraven.

Nekatere najboljše picerije omako Istrijanko uporabljajo predvsem za izstopajoče posebne in sezonske pice, po katerih redno posegajo največji sladokusci.

Domača paradižnikova omaka – šalša iz pelatov san marzano, pridelanih na naraven način v slovenski Istri, se zaradi odlične arome in bogatega okusa zelo lepo poda na pico, k testeninam in kot dodatek k drugim jedem.

Istrijankov nasad v dolini Dragonje

Istrijanko je tudi del navdihujoče zgodbe PROMO ISTRA, saj se je uvrstil med deset najbolj navdihujočih podjetniških projektov in produktov na območju Lokalne akcijske skupine Istre (LAS Istre).

The post Istrijanko: vrhunska paradižnikova omaka iz slovenske Istre appeared first on Dober Tek.

Vložene oljke

Oljke so sadež, ki je povsem neužiten, če ni fermentiran. Če ste že kdaj poskusili zagristi v sveže obrano oljko, to dobro veste. Trpek, izjemno grenak okus se namreč v prijetnega spremeni šele s fermentacijo. Tudi tu so na delu mlečnokislinske bakterije.

Oljke je treba sicer pred tem še razgreniti oziroma izlužiti, kar lahko naredimo z namakanjem v vodi ali lugu. Nato pa jih je treba v različnih koncentracijah slanice fermentirati več mesecev. Postopki se sicer lahko malce razlikujejo, a so v svojem bistvu enaki. Odstraniti grenčino, fermentirati v vse bolj slani raztopini in šele nato položiti na krožniček in uživati.

Pot oljk od drevesa do postrežbe je dolga in zahtevna.

Salame, naše in tuje

Salama je pravzaprav ime za slano fermentirano klobaso. V nasoljenem stisnjenem kosu mesa, ki je obešen v dobro zračeni, ravno prav topli in vlažni zorilnici, namreč prav počasi potekajo procesi mlečnokislinske fermentacije. Torej gre za enake procese kot pri kisanju zelenjave, rezultat pa je popolnoma drugačen. Hkrati se na zunanji strani ovoja razvija neškodljiva plesen kot dodatek h kompleksnemu okusu salame in jo varuje, da se med zorjenjem ne pokvari.

Tudi pri tem živilu smo v zadnjem stoletju že poiskali bližnjice, saj je bil po navadi proces fermentacije odvisen od naravno prisotnih mikroorganizmov, spodbujen z dodajanjem sladkorja, vina in še kakšnega dodatka, ki je obenem omogočil tudi boljši okus, danes pa za hitrejšo fermentacijo in vselej enakega končnega izdelka mesni mešanici dodajajo izbrano mešanico mikroorganizmov (starter kulture). Vsak kmet oziroma izdelovalec salam ima seveda svojo različico recepta, a na splošno velja, da morajo biti prave salame vedno fermentirana živila.

Ne bi si mislili, ampak salame so pravzaprav fermentirane klobase.

Olje polenovke

Olje polenovke, ki ga v prozornih kapsulah številni uživajo kot prehransko dopolnilo zaradi visoke vrednosti vitaminov A in D ter omega 3 nenasičenih maščobnih kislin, je še eno od živil, o katerih si ne bi mislili, da so pridobljena s fermentacijo. Pridobivanja olja iz polenovke so se seveda prvi lotili Vikingi, ki so iz jeter polenovke pridobili olje s toploto.

Postopek fermentacije se je, kot kaže, razvil šele pozneje, poteka pa tako, da jetra polenovk namočimo v slani vodi. Nato počakamo, da dobre bakterije z mlečnokislinsko fermentacijo razgradijo vse, kar ni maščoba. V tem primeru ima fermentacija drugačno vlogo, saj ne naredi končnega izdelka, temveč samo poskrbi, da se izdelek osvobodi odvečnih sestavin. Olje se lahko pridobi tudi s kemijskimi postopki, a kot kažejo raziskave, je s fermentacijo pridobljeno olje kakovostnejše.

Pri pridobivanju olja polenovke ima fermentacija drugačno vlogo.

Kečap, tabasko, srirača

Malokdo ve, da je kečap že zelo staro, zdravo in probiotično živilo. Tradicionalno je narejen z mlečnokislinsko fermentacijo, zato spada tudi med fermentirana živila. Šele sodobna prehrambna industrija ga je zaradi preprostejše in cenejše izdelave preobrazila v pasteriziran izdelek, poln sladkorja, ki zdravju bolj škodi kot koristi. Pravzaprav se je z njim zgodilo nekaj podobnega kot s kislim zeljem, ki ga danes na trgovinskih policah pogosto najdemo v industrializirani različici, pri kateri je postopek naravnega kisanja zamenjan z dodajanjem kisline.

Na srečo pa se niso prav vsi proizvajalci omak odločili za tako pot. Pekoči omaki tabasko in srirača sta narejeni z naravnim kisanjem, a sta zaradi daljšega roka uporabe na koncu proizvodnega procesa pasterizirani, zato ne vsebujeta nobene zdravju koristne bakterije. Če si želite, lahko fermentirani kečap pripravite tudi doma, saj recept ni zapleten.

Avtorica Sanja Čakarun je soustanoviteljica blagovne znamke Kis in kvas. Za Dober tek je napisala številne zanimive članke o fermentirani hrani in pijači.

The post Skriti fermentiranci appeared first on Dober Tek.

Probiotik, probiotičen, probiotičnost … Te besede zelo radi uporabljamo, a velikokrat z njimi živila označujemo napačno. Za začetek je pomembno vedeti, da fermentirana živila niso nujno tudi probiotična.

Izraz probiotično namreč pomeni, da živilo vsebuje zdravju koristne mikroorganizme, saj beseda probiotik pomeni prav to: pro (za) bio (življenje – iz grške besede bios). Na ta seznam lahko uvrstimo kislo zelje in repo, kislo mleko, jogurte, kefir in vso naravno kisano zelenjavo, tudi kimči in njegove sorodnike z drugih koncev sveta.

Toda pozor! Živilo je probiotično samo, če je po fermentaciji nepasterizirano, saj ta postopek uniči slabe in dobre mikroorganizme. Predvsem pri domačem zelju in repi ter kisani zelenjavi je poleg tega treba tudi preveriti, ali so bili res izdelani s postopkom naravnega kisanja. V nasprotju s tem jim morda dodajo samo kislino, kar je danes pogosta bližnjica večjih proizvajalcev. V kis vložene kumarice in s kislino »skisano« zelje namreč nimata v sebi prav nič več živega.

Kaj pomeni naravno kisano? Gre za proces mlečnokislinskega kisanja oziroma laktofermentacije, pri katerem imajo glavno vlogo mlečnokislinske bakterije, ki hrano predelajo. Tako nastaneta jogurt in kislo zelje.

Jogurt nastane z mlečnokislinsko fermentacijo

Prebava, imunski sistem, možgani

Zakaj so ti mikroorganizmi sploh koristni? Kaj delajo, da se je vredno ukvarjati z njimi? Najprej jim je treba čestitati za to, da se jim sploh uspe prebiti skozi želodec in preživeti neprijazno okolje želodčne kisline. Tega številni drugi ne zmorejo.

V črevesju nato odigrajo svojo ključno vlogo. Pomagajo pri pravilni in učinkoviti presnovi hrane, kar vpliva na vse telo. Še pred kratkim smo vedeli samo to, da koristijo črevesni mikrobioti. To pomeni, da koristijo mikroorganizmom, ki živijo v našem črevesju in poskrbijo za to, da iz krožnika repe dobimo energijo in hranilne snovi, ki jih potrebujemo.

Vse glasnejši pa so znanstveniki, katerih raziskave izpostavljajo povezave med dogajanjem v črevesju in imunskim sistemom ter celo psihičnim stanjem posameznika. Se depresija začne zaradi porušene mikrobiote? Smo živčni, ker smo pojedli nekaj, kar ni ustrezalo našim prebavilom? Na ta in številna druga zanimiva vprašanja še čakamo odgovore. Boljše razumevanje teh procesov pa nam bo zagotovo odprlo povsem nov pogled na prehrano in moč, ki jo imajo ti mali prebivalci našega črevesja.

Pisana fermentirana zelenjava je probiotik le, če ni pasterizirana

Kar ni probiotik, je …

Probiotičnost je ena od lastnosti, ki jo imajo le nekatera fermentirana živila. Drugačni procesi priprave namreč prinašajo drugačne rezultate. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo fermentacijo definira kot »počasen proces razgradnje organskih snovi, ki jih povzročijo mikroorganizmi ali kompleksne dušikove snovi (encimi) rastlinskega ali živalskega izvora.« Če se v tem opisu osredotočimo predvsem na besedo »razgradnja«, nam je hitro jasno, da živila s fermentacijo postanejo tudi lažje prebavljiva.

Pri tempehu (stročnice, fermentirane s plesnimi) se poleg tega razgradijo tudi antihranila, torej snovi (predvsem gre za fitinsko kislino), ki so v stročnicah naravno prisotne in zavirajo absorpcijo koristnih hranil. Amazake, fermentirana sladica, je koristna predvsem zaradi esencialnih aminokislin in vitaminov B-kompleksa, ki na povsem običajnem rižu nastanejo zaradi plesni koji. Amazake in tempeh sta tudi prebiotika, torej vsebujeta vlaknine, ki so ključne za učinkovito prebavo.

In kdo bi lahko pozabil na natto, jed iz fermentirane soje, v katerem bakterija bacillus subtilis var. natto poskrbi, da povsem običajna sojina zrna postanejo vir vitamina K2 in encima nattokinase, ki preprečuje nastajanje krvnih strdkov. V skupino fermentiranih živil, koristnih za srčno-žilni sistem, spada tudi pasta miso, predvsem zaradi številnih antioksidantov in visoke vsebnosti mineralov.

Japonski natto

Ni vse zdravo, kar tako zveni

Seveda pa ne pozabimo, da obstajajo tudi številni fermentirani izdelki, ki bolj malo koristijo zdravju ali mu celo škodijo! Alkohol, recimo. Tudi klobase, pridelane s fermentacijo niso prav priporočljivo živilo. Obenem je, kot zdaj vemo, tudi napačno trditi, da je tempeh probiotičen, čeprav je koristen za zdravje. Toda zaradi drugih razlogov. Najpomembneje je, da se o posameznem fermentiranem izdelku dobro pozanimamo, preden se odločimo, ali spada med zdrave ali ne. Priporočljivo je predvsem, da preverimo, kaj o tem menijo znanstvene publikacije in strokovni viri, ki jih na spletu ni težko najti. Številne so res zanimivo branje tudi za laika, saj nam pomagajo razumeti procese v našem telesu in vlogo hrane v njih.

Ni vsa fermentirana hrana zdrava

Ali veste, da poleg probotikov obstajajo tudi prebiotiki? Če kje zasledite to besedo, ne gre za tiskarsko napako – prebiotiki so namreč snovi, večinoma za nas neuporabni ogljikovi hidrati, ki so hrana koristnim bakterijam v našem črevesju.

Avtorica Sanja Čakarun je soustanoviteljica blagovne znamke Kis in kvas. Za Dober tek je napisala številne zanimive članke o fermentirani hrani in pijači.

The post Fermentacija in zdravje appeared first on Dober Tek.