Foto: Naša super hrana

Projekt, v sklopu katerega otrokom postrežejo s kruhom, maslom, medom, mlekom in jabolki slovenskega izvora, je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije zaživel leta 2011, kmalu pa so se mu pridružile številne druge institucije, ki sledijo skupnemu cilju: da bi čim več ljudi zajtrkovalo hrano iz lokalnega okolja. Namen projekta je namreč izobraževati, obveščati in ozaveščati otroke, mlade ter javnost o pomenu uživanja zajtrka in zdravih prehranjevalnih navad za zdrav življenjski slog ter o prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, poleg tega pa tudi o pomenu kmetijstva in čebelarstva in ne nazadnje o pravilnem ravnanju z odpadki. Prvo leto so več kot 1.500 vrtcem in osnovnim šolam za 268.074 otrok, vzgojiteljev in učiteljev dostavili več kot 19 tisoč kg kruha, 2.600 kg masla, 53.600 litrov mleka, 3.220 kg medu in 32 tisoč kg jabolk. Do danes pa je projekt še nekoliko zrasel in se razvil.

Mafini z jabolčno čežano

Tradicionalni slovenski zajtrk bo v petek, 15. novembra 2024, potekal pod sloganom Tradicionalni slovenski zajtrk – moj naj zajtrk. Od 11. do 17. novembra 2024 bo prvič organiziran tudi teden slovenske hrane.

Letos bo teden slovenske prehrane promociji slovenskih živil, ozaveščanju širše javnosti o prednostih njihovega uživanja in spodbujanju priprave tradicionalnih slovenskih jedi iz lokalnih sestavin, za kar si prizadevamo tudi v našem uredništvu. Prispeval bo k še boljšemu povezovanju vseh, ki so vključeni v verigo preskrbe s hrano, in k večjemu spoštovanju hrane ter naravnih virov, ki so potrebni za njeno proizvodnjo.

Nekaj predlogov za naše najljubše klasične zajtrke:

Mafini z jabolčno čežano

Prosena kaša s suhimi slivami

Pirin narastek z ovsenimi kosmiči

Cesarski praženec ali šmorn

Hitri pirin kruh (z vinskim kamnom)

:::

Naslovna fotografija – foto: Naša super hrana

The post Teden slovenske hrane appeared first on Dober Tek.

Posebno zanimivo je ime, ki ga na Koroškem uporabljajo v dveh oblikah: v Mežiški dolini mežerli, v Mislinjski dolini in drugod tudi mežerle. V obeh primerih gre za samostalnik moškega spola v ednini. To ime povzroča posebno Nekorošcem vrsto preglavic in ga radi uporabljajo napačno.

Mežerle se sklanja kot štamprle

Da ne bo zadrege, ko se boste podali na Koroško in želeli naročiti to zimsko specialiteto, vam razkrijemo pravilno obliko. Najbolj enostavno bo, če si zapomnite, da mežerle sklanjamo enako kot denimo štamprle (kozarček za žganje) ali štokrle (stol brez naslona). Torej mežerle, mežerla, mežerlu, mežerle, pri mežerlu, z mežerlom. Oblika mežerli, prav tako moški spol ednine, se sklanja malenkost drugače, enako kot štamprli: mežerli, mežerlija, mežerliju, mežerli, pri mežerliju, z mežerlijem.

Mežerli je bil nekoč sezonsko na voljo v vsaki pošteni koroški gostilni. foto: Združenje turističnih kmetij Slovenije

Svojevrstna težava je, da celo nekateri Korošci, zlasti mlajše generacije, mežerlija oziroma mežerla ne razlikujejo od mavželjnov. Gre namreč za podobno jed, le da je pri mavželjnih masa iz zmlete drobovine, jajc in kruha zavita v mrežico. Mavželjni so videti kot nekakšne culice, zato tudi množinska oblika imena, mežerli pa je v »razsutem« stanju. Etnolog dr. Janez Bogataj mavželjne opisuje kot »različico mežerlija«.

Mežerlija nikakor ne smemo zamenjevati z njegovimi sorodniki mavželjni. foto: Gostilna Murko

Ne zamenjujte ga z mavželjni

Da bo stvar še bolj zapletena, obe imeni, tako mežerle kot mavželjni, izvirata iz avstrijskega koroškega izraza maiserl. Nekoliko podobno jed, a precej bolj mesnato, poznajo tudi na Bavarskem pod imenom saumaise.

Na Koroškem poznajo še nekaj besed podobne oblike, denimo že omenjena štamprli in štokrli, poleg tega pa vsaj še šamrli (pručka), bavkrli (kosmulje), pokrli (ocvrta jed iz mešanice ostankov sestavin za paniranje) … Zabavna je ljudska domislica na to temo: Nabral je bàvkrli, sedel na štòkrli, dal noge na šàmrli, si nabasal méžrli, poleg si je privoščil pòkrli, na vrh pa je srknil en štàmprli.

Mavželjni so koroška jed, sorodna mežerliju. V nasprotju z mežerlijem je pri mavželjnih masa zavita v mrežico, da so podobni culicam. foto: Shutterstock

Prilagamo recept, ki je skupaj s fotografijo objavljen na spletni strani Združenja turističnih kmetij Slovenije:

Mežerli

Sestavine za en pekač jedi:
1,2 kg junčjih pljuč
0,6 kg na kocke narezanega belega kruha
2 l mleka
2 dl alpske smetane
2 čebuli
4 jajca
olje
majaron
sol
poper
cimet

Priprava:
Na drobno narezan kruh prelijemo z vrelim mlekom, da se pri mešanju lepo razmoči. Dodamo skuhana in zmleta pljuča, na olju prepraženo čebulo ter začimbe (majaron, sol, malo cimeta). Maso mešamo, in ko se rahlo ohladi, dodamo še stepena jajca in smetano. Vse skupaj premešamo in damo v pomaščen pekač. Mežerli pečemo v pečici pol ure.

The post Mežerli je vpisan na seznam nesnovne kulturne dediščine appeared first on Dober Tek.

Kako je nastala nova mešanica

Pri snovanju jubilejne mešanice začimb za slovenske jedi Maestro je ustvarjalce vodilo to, da lahko na policah trgovin poiščemo najrazličnejše začimbne mešanice, le slovenske ne. K iskanju popolne kombinacije sestavin so z vseslovensko akcijo povabili tudi domače kuharske ustvarjalce, Bruno Šulman pa je dodal svoj pečat in prilagodil končna razmerja začimb v mešanici. Embalažo preve mešanice začimb za slovenske jedi so nadgradili s slovenskim ornamentom Jožeta Karlovška, ki je svoje delo posvetil ohranjanju bogate dediščine.

Pestra zgodovina blagovne znamke Maestro

Začetek zgodbe sega v leto 1954, ko so v podjetju Začimba, ustanovljenem v Sečoveljskih solinah v Seči pri Portorožu, predstavili (takrat) edino začimbo v svoji ponudbi, poper. Leta 1979 je nabor izdelkov zajemal že 25 začimb. Za širitev proizvodnje je bilo ključno leto 1964, ko se je Začimbi pridružilo podjetje Gosad, leta 1977 pa so v okviru družbe zgradili v tistem času najsodobnejšo tovarno za predelavo začimb v Jugoslaviji. Program začimb in blagovno znamko Maestro je nato prevzelo Žito, šest let kasneje pa je Maestro postal del družine Podravka, ki je danes lastnica Žita.

Maestro je danes sodobna blagovna znamka z bogato ponudbo začimb in posebnih dodatkov jedem. Med njimi so tisti, ki so blizu našim kuhinjam, pa tudi mednarodni okusi. Na prodajnih policah jih je na voljo že več kot dvesto. Med slovenskimi kupci so najbolj priljubljene posamezne ‘monozačimbe’, predvsem črni poper, lovorov list in česen, in posebni dodatki za določene jedi, na primer krompir, ribe ali piščanca.

The post Kakšna je slovenska začimbna mešanica? appeared first on Dober Tek.

Zdi se, da so pistacije v zadnjem obdobju vendarle dočakale svojih pet minut slave. Pet dolgih minut. Iz banjic obmorskih sladoledarjev se je okus pistacij razširil v urbana mestna središča, kjer se v nežne zelene odtenke barvajo slaščice vseh vrst. Pistacije najdemo v posipih sladkih baklav, kremah bogato obloženih palačink in številnih izpeljankah na temo listnatega testa, od klasičnih francoskih rogljičkov do viralne prehranske uspešnice: zmajevih rolic iz Ljubljane.

Zmajeve rolice s pistacijami (cromboloni)

Kako pravilno shranjevati pistacije?

Pistacije moramo shranjevati v suhem prostoru v nepredušno zaprti posodi, saj se sicer hitro navzamejo vlage in drugih okusov iz okolice. Če se vendarle zgodi, da se nekoliko navlažijo (a ne pokvarijo), jim lahko nekaj hrustljavosti povrnemo tako, da jih na suho popražimo v ponvi. Olupljene pistacije lahko tudi zamrznemo in porabimo v nekaj mesecih.

The post Kako shranjevati pistacije appeared first on Dober Tek.

Martinovo, god svetega Martina iz Toursa, se v Sloveniji praznuje predvsem kot praznik vina, ko se nečisto novo vino ob blagoslovu spremeni v pravo vino. Praznik spremljajo številne šege in navade, ki hkrati zaznamujejo konec jeseni in prehod v zimski čas.

Martinovo je čas za praznovanje z družino in prijatelji

Recepti za martinovo

Martinovo je dan, ko se mošt spremeni v mlado vino, družine in prijatelji pa se zberejo ob bogato obloženem omizju. Martinova pojedina, ki jo v tem času pripravljajo tudi številne restavracije, gostilne in kmečki turizmi, vključujejo tradicionalne jedi, kot so martinova gos ali martinova račka, rdeče zelje in mlinci, ponekod po Sloveniji pa jih spremljajo tudi druge lokalne dobrote.

Tradicionalna martinova pojedina

Martinova gos ali martinova račka

Tradicionalno na martinovo postrežemo perutnino, najpogosteje gos ali račko, lahko pa tudi purana ali piščanca. Preverite naše najljubše recepte:

Recept: Pečena martinova gos s kostanjem in jabolki – sočna gos z jesenskimi dodatki, kot sta kostanj in jabolka, bo prava zvezda vašega martinovega omizja

Recept: Martinova račka –okusna račka, idealna za praznično kosilo.

Rdeče zelje

Klasične priloge za martinovo: rdeče zelje in mlinci

Priloga, ki na martinovo spremlja perutnino, skoraj brez izjeme vključuje rdeče zelje, pripravljeno na najrazličnejše načine, in mlince. Mlinci bodo še posebno slastni, če jih bomo zabelili z maščobo, ki se je nabrala ob peki martinove gosi ali račke.

Recept: Domači mlinci – tradicionalni mlinci, ki jih lahko pripravite sami

Recept: Rdeče zelje – zabeljeno rdeče zelje je popolna priloga k pečeni perutnini.

Kokošji žgvacet

Druge jedi za martinovo: lokalni recepti iz slovenskih regij

Martinovo ponekod po Sloveniji spremljajo tradicionalne dobrote, kot so jesenske juhe, fuži, kokošji žgvacet in druge lokalne posebnosti.

Recept: Rdeča vinska juha

Recept: Kvašeni skutni štruklji

Recept: Kokošji žgvacet

Recept: Vipavski mlinci v omaki s petelinom in jurčki

Martinova rižota

Martinovo po naše: inovativne praznične jedi

Martinovo lahko služi tudi kot navdih za pripravo novih jedi. Preizkusite naše najljubše recepte, pri katerih smo osnovne sestavine zasukali po svoje:

Recept: Goska z medeno glazuro in pečen krompir

Recept:  Račji ragu s širokimi rezanci in rumeno kolerabo

Recept:  Pečena račka z ringloji

Recept:  Martinova rižota z rdečim vinom, raco in gobami

Makov venec

Se za martinovo je tudi sladico?

Zakaj pa ne! Na prazničnem omizju lahko kraljuje potica, pojedino pa lahko zaključimo tudi z najljubšimi jesenskimi posladki.

Recept: Lešnikova potica

Recept: Potratna potica

Recept: Gibanica

Recept: Makov venec z vaniljevo sladkorno glazuro

Recept: Pečena jabolka s cimetovim sladkorjem

Martinovo je čas, ko se družimo ob dobri hrani in mladem vinu, zato poskrbite, da bo vaša miza obložena s slastnimi martinovimi jedmi in prilogami. S tradicionalnimi recepti in sodobnimi interpretacijami ustvarite praznično vzdušje, ki bo navdušilo tudi najbolj izbirčne goste.

The post Martinovo: tradicionalni recepti in ideje za martinovo pojedino appeared first on Dober Tek.

V novembru bodo tako vsi Žitovi kruhi na policah s svojo sporočilnostjo še posebej prepoznavni, saj bodo označeni s posebno tematsko hostijo, simbolom Movembra (z brčicami).

„Tako z Žitovimi kruhi nadaljujemo odgovornost do družbe, osveščanje o zdravem načinu življenja in preventivi, sporočajo iz Žita in ob tem poudarjajo, da paradni Žitovi kruhi Hribovc, Jelen in Krpan ob vrhunski in večkrat nagrajeni kakovosti, med drugim so nedavno prejeli naziv Superbrands Slovenija, nosijo tudi pomembno simbolno noto, ki jo v Žitu želijo predati potrošnikom ob nakupu njihovih kruhov.

V Žitu so zavezani odgovornosti, ki jo imajo do potrošnikov, zato jih želijo, poleg nudenja kakovostnih izdelkov, tudi ozaveščati, da potrošniki posegajo po prehransko ugodnejših izdelkih. Pri snovanju novih izdelkov imajo, poleg sledenja trendom in željam potrošnikov, v ospredju osredotočenost na zdravo, uravnoteženo in trajnostno prehrano. Ob upoštevanju teh smernic je nastal tudi kruh Krpan, s katerim podpirajo tudi aktivnosti društva OnkomMan, saj je glavna prednost tega kruha ta, da vsebuje 25 % manj soli glede na povprečje v slovenskih kruhih. Tako se na društvo in njegove aktivnosti navezuje ne le simbolno temveč tudi tematsko.

:::

Naslovna fotografija: Kate Remmer / Unsplash

The post Žito v novembru ozavešča z društvom OnkoMan appeared first on Dober Tek.

Priprava kombuče – fermentiranega čaja; foto: Vinny Whiteman/Olive

Kombuča – iz Kitajske do domače shrambne police

Kombuča je starodavni napitek iz fermentiranega sladkanega čaja, ki izvira iz Kitajske. Tam že stoletja cenijo njene blagodejne učinke za zdravje, na zahodu pa se je uveljavila kot zdrava alternativa gaziranim pijačam. Navdušila je številne ljubitelje fermentiranih napitkov in zdravega življenjskega sloga.

Kako nastane kombuča?

Tradicionalna kombuča nastane, ko sladkanemu črnemu ali zelenemu čaju dodamo tako imenovani SCOBY (ang. Symbiotic Colony of Bacteria and Yeast). Ta ploščata želatinasta tvorba, bogata z bakterijami in kvasovkami, pretvarja sladkor v čaju v ocetno kislino, kar kombuči daje njen značilen rahlo kiselkast okus. Med fermentacijo nastaja minimalna količina alkohola, ki pa je tako nizka, da je napitek primeren za večino ljudi. Običajno je kombuča pripravljena po enem do dveh tednih fermentacije, pri čemer je ravnotežje med sladkostjo in kislostjo stvar osebnega okusa.

Domača priprava kombuče

Domača priprava kombuče je enostavna, še posebej, če vam SCOBY podari nekdo, ki kombučo že pripravlja. Posodo s sladkanim čajem in SCOBY-jem pokrijte z gazo in pustite na temnem, hladnem mestu. Po enem tednu vsak dan preverite okus, da dosežete optimalno razmerje med sladkostjo in kislostjo. Napitek nato shranite v hladilniku in uživajte v nekaj dneh.

Pestri dodatki za izboljšanje okusa

Osnovni okus kombuče je kiselkast, blago mehurčkast in pikanten. Okus lahko obogatimo z dodajanjem zelišč, sadja ali začimb. Sekundarna fermentacija s svežimi dodatki, kot so meta, cimet, citrusi ali jagodičevje, ustvari pestro paleto okusov. Kombuča lahko tako postane še bolj osvežilna in prilagojena vašemu okusu.

Domači fermenti, foto: Rohtopia.com/Unsplash

Kombuča v kuhinji

Kombuča je odličen samostojen napitek, vendar jo lahko uporabimo tudi v solatnih prelivih, omakah ali marinadah. Zaradi svoje kislosti je primerna za deglaziranje ali kot alternativa kisu, še posebej, če je fermentacija ustvarila nekoliko bolj kisel okus.

Kombuča (osnovni recept)

Naslovna fotografija: Tim Oliver Metz/Unsplash

The post Kombuča appeared first on Dober Tek.

Poleg varnosti, so osrednja tema še dostopnost, raznolikost ter hranilno bogata hrana za vse, ne glede na ekonomske razmere ali geografsko lego. Čeprav je svet sposoben pridelati dovolj hrane za celotno prebivalstvo, zaradi neenakosti, podnebnih sprememb in konfliktov številni še vedno ostajajo lačni.

Foto: Markus Spiske / Unsplash

Zagotavljanje trajnostne prihodnosti

Pravica do hrane igra osrednjo vlogo pri zagotavljanju trajnostne prihodnosti. Podnebne spremembe močno vplivajo na pridelavo hrane. Z vse pogostejšimi vremenskimi ekstremi je ključno, da kmetje sprejemajo ukrepe, ki povečujejo odpornost kmetijstva, na primer s podnebno prilagodljivimi pridelki in sodobnimi namakalnimi sistemi. V Sloveniji, kjer je samooskrba z mesom narasla, pri sadju in zelenjavi pa ostaja nizka, je trajnostno kmetijstvo ključnega pomena za prehransko varnost in zmanjšanje odvisnosti od uvoza.

Zmanjšanje količin zavržene hrane

Svetovni dan hrane 2024 opozarja tudi na problem zavržene hrane, ki pomeni ogromno izgubo virov. Zavržena hrana pomeni izgubo vode, energije in zemlje, potrebnih za njeno pridelavo. V Sloveniji povprečen prebivalec letno zavrže približno 68 kg hrane, zato je izredno pomembno ozaveščanje o zmanjševanju živilskih odpadkov.

Foto: Markus Spiske / Unsplash

Temelj socialne pravičnosti

Hrana mora biti dostopna vsem, ne glede na socialni status. To je ključno za trajnostni razvoj, saj so lakota, podhranjenost in prehranska negotovost neposredne posledice socialne neenakosti. Svetovni dan hrane zato poziva k enotnosti v boju proti lakoti in prizadevanjem za dostojno življenje za vse.

:::

Naslovna fotografija: FAO

The post Svetovni dan hrane 2024 appeared first on Dober Tek.

Hrustljava rustikalnost s semeni

Letošnji kruh chia roza oktober je oblikovan v hlebček. Sestavljajo ga bogata mešanica pšenične, ržene, pirine in ovsene moke. Poleg odlične kombinacije mok ga bogati še kombinacija treh vrst semen: chia, lanenih semen in sezama. Kruh je rustikalne oblike, z enim sredinskim zarezom in posut z mešanico semen. Označen je s hostijo Roza oktober.

Pomen aktivnega in zdravega življenjskega sloga

»Letošnji kruh chia roza oktober je namenjen sicer vsem tistim, ki cenijo polnovredne izdelke, ljubiteljem kruha s semeni in vsem, ki so privrženci aktivnega in zdravega življenjskega sloga,« pravi Rok Cankar, direktor pekarstva v Žitu in dodaja, da se bodo v Žitu v oktobru posebej osredotočili tudi na ozaveščanje zaposlenih prek internega glasila, prav tako jim bodo v Žitu pripravili degustacije po enotah z ozaveščevalno noto.

Pomen preventive in samopregledovanja

Z »roza« akcijo bo združenje Europa Donna Slovenija s pomočjo podjetji poleg zbiranja sredstev za program ROZA, ozaveščalo kupce in zaposlene o raku dojk, najpogostejši obliki tega malignega obolenja žensk v razvitem svetu, ter o pomenu skrbi za zdravje in dobro počutje. Samopregledovanje je namreč učinkovit način za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb, kar pa vodi v uspešnejše zdravljenje in večjo možnost ozdravitve.

Predsednica Združenja Europa Donna Slovenija Tanja Španić izpostavlja, da je podpora programu ROZA pomembna za zagotavljanje podpore bolnicam in njihovim bližnjim, in dodaja: “Zahvaljujemo se podjetjema Žito in Lidl Slovenija za vztrajno podporo v rožnatem oktobru, ki sta ponovno združila moči pri ozaveščanju svojih zaposlenih in kupcev ter finančni podpori programu ROZA. Program nudi ključno psihosocialno podporo bolnicam z rakom dojk in raki rodil ter njihovim bližnjim, jim pomaga pri soočanju z diagnozo ter prispeva h kakovostnemu življenju med in po zdravljenju. V okviru programa ROZA so bolnicam namenjene sekcije, podporne skupine in različne delavnice, za svojce bolnic pa organiziramo tudi vsakoletni tabor za otroke in podporni skupini za svojce obolelih in žalujoče svojce. Vaša zavezanost in podpora sta neprecenljivi, saj skupaj pomagamo mnogim ženskam, ki se soočajo z diagnozo raka.”

Lidl Slovenija se podpori Združenju Europa Donna Slovenija pridružuje že desetič

V Lidlu Slovenija delovanje Združenja Europa Donna Slovenija podpirajo že deseto leto; o raku dojk ozaveščajo s kruhom na prodajnih mestih, prek Lidlovega letaka in družbenih omrežij podjetja. “Društvo Europa Donna bomo podprli s prodajo kruha chia roza oktober, o pomenu preventive ter aktivnega in hranozavestnega življenjskega sloga pa bomo javnost ozaveščali tudi s pomočjo Lidlovih ambasadorjev na družbenih omrežjih. S svojo osebno zgodbo bo ženske k preventivnim ukrepom spodbudila predsednica Združenja Europa Donna Slovenija,” je povedala Metka Šilar Šturm, vodja področja za korporativne zadeve v Lidlu Slovenija.

The post Žitov kruh chia roza oktober iz Lidlove pekarne za dober namen appeared first on Dober Tek.

Katero čokolado uporabiti za pripravo čokoladnih tartufov?

Kaj nam pove odstotek kakavove mase?

Čokolada s 70 % kakava vsebuje 70 % kakavove mase, ki jo sestavljata suh kakav in kakavovo maslo, preostali delež pa je sladkorni. Poleg tega je ključen podatek še, kolikšen je delež kakavovega masla v kakavovi masi. Če je v takšni čokoladi kakavovega masla malo, je primerna za peko (in tudi cenejša). Če je kakavovega masla za približno 35 % do 40 %, se takšna čokolada dobro obnese za dekoriranje in izdelavo pralinejev, saj je kakavovo maslo pri delovni temperaturi tekoče in je čokolado lažje oblikovati.

Čokolada z več kakavovega masla je okusnejša in ima lepši sijaj. Če recept zahteva uporabo koščkov čokolade, bo boljša izbira takšna z manj kakavovega masla, saj bo med peko ohranila obliko. Izjemno grenkim čokoladam v postopku izdelave celo odvzamejo del kakavovega masla, saj to sicer z nežnostjo in enakomerno topnostjo zabriše grenkobo. Kuvertura, pravijo ji tudi čokoladni obliv, pa je izraz za čokolado, ki vsebuje večji delež kakavovega masla (vsaj 31 %) kot navadna temna čokolada. Uporablja se za oblivanje, izdelavo čokoladnih okraskov in pralinejev.

Za uspešno temperiranje moramo čokolado segreti do ravno pravšnje temperature …

Mlečna čokolada običajno vsebuje 35 % kakavove mase (od tega je kakavovega masla približno 40 odstotkov), 30 % sladkorja, 35 % mleka v prahu ter 5 % vanilje in lecitina. Tudi bela čokolada, ki ne vsebuje suhega kakava, ima podobno sestavo, le da vsebuje približno 30 % kakavovega masla in je običajno slajša.

:::

Naslovna fotografija: Elliv Aceron / Unsplash

The post Kaj nam o čokoladi povedo odstotki? appeared first on Dober Tek.