Tegale sem se res veselil. Burgerje bi lahko jedel trikrat na dan in vedno me zanimajo novi načini, kako se lotiti osnovnega načela – mletega mesa v obliki polpete, postrežene v sendviču. Gurmanski burgerji so v trendu že nekaj let, a tole ni mesto, kjer bi naštevali bizarne postavljaške burgerje, ki so morda res slastni, ampak so čisto nove stvaritve (tebe gledam, ramen burger). Prav tako ne bomo govorili o smešno dragih burgerjih, kakršen je burger fleur, ki ga za 5000 ameriških dolarjev strežejo v Las Vegasu.

Namesto tega se bomo raje podali na pot okrog sveta in si ogledali burgerje in njihove polpetaste sorodnike iz mletega mesa ter se držali jedi s tradicijo in kulturnimi koreninami, ki presegajo trendovske burgerje, muhe enodnevnice po meri instagrama.

New Haven, ZDA

Začnimo na začetku, s specialiteto mojega domačega mesta. Knjige o zgodovini burgerjev (ne smejte se, res obstajajo) navajajo, da so hamburger »izumili« v Louis’ Lunch, majhni opečni okrepčevalnici v New Havenu. To se mi je vedno   zdelo malo privlečeno za lase. Mislim si, da so ljudje mleli meso, ga potlačili v polpete in spekli že pred letom 1900 (in mesto Hamburg ima dobre razloge, ko trdi, da so tam izumili hamburgerje, vsaj v etimološkem pogledu). Ampak če sem že odrasel v New Havenu, zakaj ne bi verjel legendi? V Louis’ Lunch je prostora za kakih 20 ljudi, in če prosite za kečap, vas poškropijo z lažno steklenico kečapa (iz nje »brizgne« le rdeča vrvica). Ker je meso tako dobro, omaka velja za nepotrebnega onesnaževalca. Meso spečejo na navpičnih žarih, tako da se maščoba odceja, in ga vržejo na opečen bel kruh z opcijo sirovega namaza, paradižnika in čebule – tole res ne zveni kot prva liga. Ampak, oh ja, je.

Brooklyn, New York

Peter Luger je ena najslavnejših in najstarejših zrezkarnic na svetu (odprli so jo leta 1887) in morali so se domisliti, kaj naj naredijo s popolnoma dobrimi obrezki vseh tistih zrezkov. Pa so jih zmleli, posvaljkali in vtaknili v bombico. Nič nobel, samo najbolj kakovostno meso.

Havaji

Lokalni loco moco je nekakšen dekonstruiran burger. Polpeto prelijejo z rjavo omako, obložijo z ocvrtim jajcem in vse skupaj položijo na kupček riža. Precej nerodno ga je jesti z rokami – ampak lahko poskusite, če že morate.

Belgija

Mitraillette ni za tiste, ki preštevajo kalorije, niti za tiste, ki sledijo Atkinsovi dieti. Ocvrta polpeta je obložena s krompirčkom in omako po izbiri, ponudijo pa jo na rezini bagete.

Države nekdanje Jugoslavije

Tukajšnja različica burgerja je pleskavica, ki se od ameriškega burgerja razlikuje po tem, da je tanka in široka, tako da se lahko speče skoz in skoz. To je zapuščina časov, ko mesa ni bilo v izobilju in ni bilo vedno najbolj kakovostno, zato ga je bilo bolje prepeči. Rezultat je okusen, ampak na koncu bolj kot meso okusiš omako. Pleskavi- ce po navadi obložijo s surovo čebulo in ajvarjem.

Mehika

Burrito ne šteje, ker mleto meso ni v obliki polpete, lahko pa na naš seznam vključimo cemita burger. Gre za govedino, ki jo potolčejo, panirajo in ocvrejo (podobno kot dunajski zrezek) in obložijo s sirom, avokadom, čilijevo omako, čebulo in zeliščem papalo.

Urugvaj

Všeč mi je, če je kakšna burgerju podobna jed nacionalna hrana (take države imam rad) in nadvse fotogeničen primer je urugvajski chivito. Zvezda tega kot gora velikega sendviča je govedina, pečena na žaru churrasco, zraven pa so še šunka, slanina, jajca, olive, paradižnik, mocarela in majoneza. Zveni kot resno pretiravanje? Obožujem pretiravanje!

Queenstown, Nova Zelandija

Nova Zelandija slovi po jagnjetini, in čeprav je restavracija Fergburger še razmeroma mlada (odprli so jo leta 2001), se zdi, da ponuja najbolj tipičen novozelandski burger: little lamby burger iz mlete jagnjetine z metinim želejem. Avstralski burger pa po navadi vključuje na rezine narezano peso namesto kečapa.

Portugalska

Najbolj razmetan burger na našem seznamu, francesinha, je sendvič, nadevan z mesom, ki je obloženo s stopljenim sirom in viskijevo in pivsko omako, zato ga je precej nerodno jesti, ampak je vreden, da si z njim umažemo prste.

Kitajska

Kitajske res ne povezujemo z burgerji, imajo pa rou jia mo, ki malo spominja nanje. Mo so kruhki iz pšenične moke, pečeni v glineni peči, nadevajo pa jih lahko z vsemi mogočimi dobrotami. Ena od različic je s svinjino, zmešano z dvajsetimi začimbami. Lahko bi upoštevali še baozi, to so soparjeni cmočki, nadevani s slastnimi rečmi, kot je kandirana svinjina na žaru (cha siu bao).

Indija

Ocvrte krompirjeve polpete so začinjene s kurkumo, gorčičnimi semeni, čilijem, česnom, tamarindo in meto za vegetarijancem prijazno specialiteto po imenu vada pav.

Levanta

Ali falafel šteje? Verjetno ne, ker ne gre za mleto meso, ampak navsezadnje sem na naš seznam vključil tudi vada pav. Mleto čičerko zmešajo s čebulo, česnom, peteršiljem, malo moke, kuminom in koriandrom, potem pa ocvrejo in dobijo krepak vegetarijanski nadomestek za burger.

Iran

Kabab koobideh je ena od številnih bližnjevzhodnih različic mletega mesa, povaljanega v svaljke (namesto oblikovanega kot polpete) in pečenega na žaru. Pečeno meso vtaknejo v nevzhajan kruh sangak in pobrizgajo z omakami. Izbiral sem med številnimi opcijami, ampak tale iranska ima še posebno zabaven tradicionalen način priprave: meso zmeljejo tako, da ga na ploskem kamnu stolčejo z lesenim kladivom. Da je tudi na manj tradicionalen način res fino mleto, ga danes dvakrat zmeljejo.

Malezija

Kdaj burger ni burger? Ko se mu reče burger (malezijski burger), ampak nima čisto nič skupnega z normalnimi burgerji. Sardoni, marinirani v sambalu in začimbah, obloženi z rezinami kumare in postreženi v ocvrtem kruhu, kot nekakšni slani krofi. Sliši se čudno, ampak ko si v Maleziji …

OZNAKE
O hrani
Deli