Številke mi nikoli niso bile blizu, tako zelo realne in brezosebne so. In v letu 2020 jih je res veliko. Za žalostnimi številkami, ki jih preštevajo v gostinski panogi, stojijo obrazi, ki jih poznam in ki jih naša revija spremlja že četrt stoletja. Zato ta uvodnik posvečam njim.
Gostinci so letos prišli do samega roba preživetja. Skupaj z njimi čutijo posledice dobavitelji: kmetje, ki so v zadnjih letih ustvarili navdušujoče sodelovanje odgovornega kmetovanja in vrhunske kuhinje, vinarji, ki so se obrnili stran od rinfuze in se posvetili kakovosti, mesarji, ki so se naučili zoriti odlične kose govedine, ribogojci, nabiralci, zeliščarji … Vsi ti so pred leti pogumno sprejeli fi lozofi jo, oddaljeno od hiperprodukcije in množičnosti. Letos pa so jih prav množice skoraj pokopale.
Nekaterim gostincem je poleti uspelo nekoliko nadomestiti izgubo, prav vsi pa s strahom gledajo naprej. November in december sta meseca, ko si delajo fi nančno zalogo za januar in februar, a letos žal ne kaže dobro. Zadnje zaprtje se je zgodilo čez
noč in s polnimi hladilniki. Kuharji, ki so navajeni ustvarjati kreativne jedi, zdaj iščejo kreativne rešitve, kako ustvariti čim manj dolgov. Že v prvem valu so šli po začetnem šoku hitro v akcijo: dostava ali prevzem jedi, dobrodelnost, videorecepti, kuhanje z otroki, družbena omrežja … vse to ni poravnalo izgub, so pa ostali v stiku z gosti in pokazali, da ne sedijo križem rok. Vsi po vrsti utrujeno priznavajo, da je psihološki pritisk velik. V nekaterih družinskih gostilnah sta brez prihodka ostali dve generaciji! In niso obupali. Repovževi so na primer okrepili spletno pojavnost in razvili spletno trgovino, v kateri ponujajo svoje ekološke izdelke, izdelke dobaviteljev in domiselne pakete predpripravljenih sestavin z navodili, kako si doma pripravimo obrok. Grega Repovž pravi, da so stopili skupaj in tuhtali. Gostinci popoldneve, ki jih sicer preživljajo v gostilni, zdaj preživljajo z družino. Tarnanje pač ne prinese sprememb.
Optimizem je v teh časih na veliki preizkušnji, toda naši gostinci se bodo borili naprej in nas, ko bo prišel njihov čas, pričakali z nasmehom.