»Neeeee iiiiiik fuuuuj,« sva cvilili s sestro, ko naju je bratranec po plaži lovil z morsko kumaro v roki, da sva se morali med tekom hkrati izogibati kumaričnim curkom in preskakovati nejevoljne dame, ki so se nastavljale jadranskemu soncu. Starši so ta ekstremni šport hitro ustavili, a ni minilo dolgo, ko se je zgodba ponovila pri drugih dečkih in deklicah na drugih plažah vzdolž jadranske obale. Uboge morske kumare, tako posebnega videza, da so se otroške hudobije kar lepile nanje.

Trideset let kasneje ima bratranec v predalu diplomsko nalogo z naslovom Razmnoževanje morskih kumar, jaz pa po novem fotografi je s finega prednovoletnega kosila, na katerem so mi kitajski prijatelji postregli z morskimi kumarami v omaki. Kdor viha nos ob misli na grižljaj morske kumare, ga lahko zaviha še višje. Okušanje novih jedi, ki drugod veljajo za specialiteto, mi je v veliko veselje. Če sem lahko na seznam jedi, ki sem jih (številne po službeni dolžnosti) okusila, dodala v vinu poširan petelinji greben, ocvrte kobilice, svinjski rilec s prilogo pireja iz svinjskih možganov, goloba, ribja jetra in medvedov karpačo, je odslej tudi morska kumara povsem polnopravna članica te zanimive družbe. Bila je narezana na rezinice in dušena z mladim porom ter kitajskimi začimbami, ki so jedi dale večino okusa. Kot nekakšni morski vampi, malo gumijasta, čvrsta, a hkrati mehka. Po videzu

je spominjala na podolžno narezane lovke majcene hobotnice.

Morske kumare v vzhodni in jugovzhodni Aziji veljajo za pravo specialiteto. Tiste iz Jadranskega morja so zaščitene, zato naj vas niti slučajno ne zamika, da bi si jih ob naslednjem potopu nabrali za kosilo. Na svetu jih je več kot 70 vrst in tista, ki sem jo sama okusila, je prišla iz globin grškega morja, kjer ni ogrožena. Kot je kumara po videzu nenavadna, je prav taka tudi njena priprava: prijatelj jo je v Grčiji kupil posušeno in nato 10 dni namenil kompleksnemu postopku namakanja, čiščenja, prekuhavanja in ponovnega namakanja z rednim izmenjavanjem vode, dokler ni bila kumara pripravljena na to, da jo odnese v Ljubljano, kjer se je s kitajsko restavracijo dogovoril, da nam jo pripravijo. Ob tem je naročil še pisano paleto kitajskih jedi z jedilnika – ne tistega, s katerega naročamo sleherniki, ampak posebnega, namenjenega kitajskim gostom.

Poleg morske kumare v omaki je bil ta skriti jedilnik najbolj presenetljivo odkritje preteklega meseca! Vsekakor ob naslednjem obisku kitajske restavracije preverite, ali imajo poseben meni. Presenečeni boste.

Vsem kitajskim prijateljem in vsem prijateljem Kitajske želim srečno in veselo kitajsko novo leto!