Pravega žara sem se naučil šele v svojih zgodnjih tridesetih. Tedaj sem se mu prvič posvetil bolj sistematično. Kulinarika me je fascinirala, obenem pa sem bil razočaran nad omejenim uspehom svojega eksperimentiranja, in zato sem se vpisal na Culinary Institute of America (eno najprestižnejših ameriških kuharskih šol). Kot del celovitega učnega načrta sem se ukvarjal z mesarstvom, s kemijo živil, pa s proizvodnjo omak in klobas. Pod strogim nadzorom kuharskih mojstrov sem se naučil, kako se struktura mesa in maščob spreminja pod vplivom toplote, katere sile držijo skupaj omake ali kako marinade lahko sprostijo beljakovine.

Od konca svojega študija pred približno 15 leti se ukvarjam predvsem z vprašanjem, kako lahko inovacije in dosežke sodobne znanosti kuhanja prenesemo na umetnost žara. Ob podpori številnih strokovnjakov pri Webru sem izvedel obsežne raziskave na tem področju kulinarike in napisal pet knjig na to temo. Vsaka knjiga mi je bila priložnost, da sem se naučil še več o različnih tehnikah žara in zakaj nekatere od njih delujejo bolje od drugih. Vse, česar sem se naučil in napisal na tem področju, je vključeno v to knjigo.