Hren je trajnica iz družine križnic, v katero spadata, na primer, tudi zelje in gorčica. Izvira iz jugovzhodne Evrope in zahodne Azije, danes pa je razširjen po vsem svetu. Rastlina zraste do 1,5 metra visoko. V kulinariki se uporablja njen beli koren, čeprav so užitni tudi listi, ki so podobnega okusa – mlade spomladanske hrenove liste, ki delujejo čistilno in vsebujejo vitamin C, so nekoč pripravljali v solati. Morda je to pomlad priložnost, da jih spet pokusimo ob regratu, čemažu in drugih zeleh! V srednjem veku so hrenov koren in liste uporabljali v medicini, v prehrani pa le koren kot začimbo za meso. Do 17. in 18. stoletja, ko so v Evropo prinesli čili in poper, je bil poleg gorčice edina pekoča začimba.

Hrenov koren – ne samo za hrenovo omako!

Hrenov koren ima značilno aromo, ki se sprosti, ko ga narežemo ali naribamo, in zelo oster okus. Koren olupimo, naribamo in takoj uporabimo, ali pa ga moramo zaliti s kisom, sicer sčasoma izgubi ostrino, potemni in postane grenak. Nariban hren ponudimo predvsem k mesu, torej šunki in drugi prekajeni svinjini, k teletini, govedini in divjačini. Odlično se prileže tudi k ribam močnega okusa, na primer k tuni, in prekajenim ribam, kot so postrv, losos in skuša. Lahko ga tudi vmešamo v krompirjev pire. Lahko ga uporabimo sveže naribanega (da ne potemni, ga pokapamo z limonovim sokom) ali zalitega v kisu, s smetano, majonezo ali v raznovrstnih omakah. Nikakor pa hrena preveč ne segrevamo, saj tudi s tem izgubi svojo značilno ostrino in okus.

Hren je najboljši v zimskih mesecih. Pri nakupu smo pozorni na to, da izberemo neizsušene, čvrste korenine. Svež hren hranimo v papirnati vrečki v hladilniku do enega tedna ali pa ga narežemo na manjše kose in do uporabe zamrznemo.

Budl ali gorenjska prata je odlična za po velikonočnih praznikih. Seveda s hrenom.

Poleg gastronomskega in simboličnega pomena ima hren tudi izjemne zdravilne učinke. Že v preteklosti so ga pogosto uporabljali kot zdravilo, saj pomaga pri okužbah dihal in sečil, astmatičnih napadih in prehladih. Priporočajo ga tudi bolnikom, ki imajo revmo, sladkorno bolezen ali pa jih muči protin. Pomaga tudi kot obkladek pri vnetih sklepih, deluje kot analgetik in ima antibiotične lastnosti, najnovejše raziskave pa kažejo, da deluje tudi proti raku.

Hren je torej v vseh pogledih pravo superživilo. Naj se večkrat znajde na naši mizi – za kulinarične užitke in za zdravje.

Recepti s hrenom

… še več receptov pa v iskalniku pod ključno besedo “hren”.

Zanimivost

Najbolj osnovna hrenova omaka je kisli hren. V skledici dobro zmešamo 5 dl drobno naribanega hrena, 3 do 4 žlice vinskega kisa, ½ dl vode, ½ žličke soli in 3 žlice olja. V zaprtem kozarcu lahko tako pripravljen hren hranimo v hladilniku do enega meseca (iz navedenih sestavin dobimo 4 dl hrena). Osnovni kisli hren z različnimi dodatki spremenimo v druge različice hrenovih omak.

OZNAKE
O hrani
Deli