Meta
piše: Saša Drobnič Škrjanec
Članek je objavljen v reviji Dober tek, maj 2014
Meta (Mentha sp.) je gotovo ena najbolj priljubljenih aromatičnih zeli. Povsod po svetu jo uporabljajo, kadar želijo v kuhinji dodati osvežujoč in prijetno pikanten okus sladkim in slanim jedem. Vse vrste mete so v vsakem pogledu veličastne rastline krepke rasti. Očarajo nas z zmeraj drugačnim vonjem, barvami cvetov in različnimi podobami listov. Meta je že dolgo simbol gostoljubja na Bližnjem vzhodu. Tam gostu najprej ponudijo skodelico pomirjujočega in sproščujočega vročega čaja – ta gesta pove več kot tisoč besed dobrodošlice. V antični Grčiji so lističe mete zdrobili in mazali po mizah v pozdrav bogovom. Legendarni Karel Veliki (742–814) je zasadil meto kot eno izmed 78 zelišč v svojem obsežnem vrtu.
Meta vsebuje širok spekter mineralov in vitaminov, ki so bistvenega pomena za ohranjanje zdravega telesa. Je bogata z vitaminom A in C ter vsebuje majhne količine vitamina B2. Prav tako je močan antioksidant. Meto najpogosteje povezujemo s kulinariko Bližnjega vzhoda, čeprav se pogosto uporablja v številnih kuhinjah po vsem svetu, zlasti v grški, sredozemski, latinskoameriški, maroški, indijski, jugovzhodnoazijski, južnoameriški in severnoafriški. Meta daje svetlo in osvežilno noto slanim jedem, uravnoteži okus mesa in pomaga omiliti sladkost sladic. Prav tako pomaga ohraniti svež dah po jedeh z močnimi okusi čebule in česna.
Meta v kulinariki
Meta se dobro spoprijatelji z zgodnjepoletno zelenjavo: paradižnik, mladi krompir, grah, korenje, bučke, kumare, jajčevci. Premalokrat jo okušamo v družbi sadja, kot so jagode, melona, tudi mango in avokado. Jagenjček in meta sestavljata eno najbolj priljubljenih in klasičnih kulinaričnih kombinacij. Prefinjeno sladka, hladna in osvežilna metina omaka je z zlato zapečeno jagnjetino pravi ognjemet okusov! Poznamo jo tudi kot začimbo mesnih kroglic, nemškega fižolovega pireja, koroških sirovih cmokov in grških jogurtovih omak. V Angliji celo zelje kuhajo z dodatkom mete. Francoska kuhinja jo uporablja skupaj s pehtranom v zeliščnem duetu z lososom. Ne smemo tudi pozabiti »zmagovalne« osvežilne kombinacije mete, koriandra in bazilike v tajski kuhinji. V pravih razmerjih je meta ena najboljših spremljevalk temne čokolade. Lahko je vir nekoliko nenavadne arome za sladke tortne kreme na osnovi smetane in čokolade. Beli rum, rjavi sladkor in meta pa so nezgrešljivi karibski trio, ki nas kjer koli zasanjano odnese pod palmo in na obalo turkiznega morja. Ste že kdaj poskusili kavo z dodatkom metinih listov?
Meta različnih okusov
Poprova meta (Mentha piperita) je najbolj razširjena in jo najdemo na večini vrtov. Uporablja se za sladke in slane kombinacije. Njen okus je v ustih sprva vroče pekoč, nato pa osvežujoč. Je najprimernejša sorta za uporabo s čokolado.
Maroška ali zelena meta (Mentha spicata var. crispa) je najpogosteje uporabljena vrsta v kulinariki. Uporablja se sveža, sušena ali zamrznjena. Lahko se tudi konzervira v soli, sladkorju, oljih ali alkoholu. Pomembno je, da lističe oberemo pred cvetenjem, saj potem izgubijo veliko arome. To je meta za spremljavo k jagenjčku, osvežilne koktajle in zimske čaje, ki nas pogrejejo z mislijo na poletje.
Limonova meta (Mentha piperita var. citrata) je zelo priljubljena zaradi osvežujočega limonskega nadiha. Požene zelo zgodaj spomladi s skoraj temnordečimi poganjki in spodaj vijoličasto svetlikajočimi se listi. Najboljša je v kombinaciji s sladkimi sadnimi solatami.
Čokoladna meta (Mentha piperita ‘Chocolate’) je pravo sodobno razodetje okusov. To je ena najbolj trendovskih vrst. V ustih je nežno sladka in prijetno ostrega okusa z rahlim čokoladnim podtonom. V kulinariki se predvsem uporablja kot dekoracija na krožniku in začimba pri omakah, enolončnicah, solatah, sladicah in pijačah. Najboljša je s čokoladnimi sladicami: metinimi piškoti ali čokoladnimi tortami. Pripravite si čokoladni sladoled z dobro mero sveže drobno narezane čokoladne mete.
Dlakava meta (Mentha x vilosa var. alopecuroides) je meta, ki jo zlahka prepoznamo po rahlo dlakavih listih in je izvrstna za solate in zelenjavne jedi, saj je njen okus rahlo trpek, sveže zelena barva pa poživljajoča. Za odličen čaj vzemite 15 listov na liter vode, dodajte med in ingver. Okus bo intenziven in pomirjujoč.
Sadne mete (Mentha gracilis ‘Ingwer’ ipd.) so nežnejšega pekočega okusa s sadno aromo. Ingverjeva meta je tako odlična za doma pripravljene ledene čaje in poudari okus hruškovih sladic. Jabolčno meto dodamo k jabolčnemu soku, jabolčni piti ali jo postrežemo s pršutom in melono. Ananasova meta bo odlična spremljevalka sorbetov …
Ko govorimo o vrstah mete, ne smemo pozabiti tudi na meliso (Melissa officinalis), ki jo mnogi vedno znova napačno imenujejo. Je nežnejša rastlina kot meta in hitro oveni, vendar ima dober in izrazit vonj. Sveža ali sušena se večinoma uporablja za čaje. Poskusite ji dodati sivkine cvetove in kamilico za okus čisto drugačnih dimenzij.
Recepti:
Sledite nam
