Na srečo je prepričanje, da obstajata dva tipa piva – svetlo in temno – pri večini že zakopano nekam v temačne sobane razbitih mitov. Pivo sicer res delimo na dve glavni skupini, lager (ležak) in ale.

Cela mavrica osvežitev; foto: Jon Parry / Unsplash

Različni stili piva lager

Klasični lagerji so zagotovo izvrstna izbira. Tudi ponudba na slovenskem trgu je najbolj množična pri tem (tudi svetovno) najbolj prodajanem tipu piva. Poleg rdeče in zelene opcije je pri nas seveda mogoče izbrati številne primerke, uvožene iz tujine (predvsem iz Nemčije in Češke), ki pa imajo vsi precej podobne značilnosti. Namen tega tipa piva je v kozarcu ponuditi kar največ osvežilnosti in pitnosti ter zadovoljiti okus najširše množice.

Za proizvodnjo kakovostnih piv lager je potrebna izvrstna tehnološka oprema, veliko časa in prostora, saj ta vrsta piva doseže optimalno raven šele po določenem obdobju zorjenja na hladnem. Lagerji so precej manj zastopani pri manjših kraft pivovarjih, pogosto zaradi navedenih razlogov.

Pogosto boste pred določenimi stili piva našli besedo »session«, na primer session pale ale. Session ni stil, pač pa gre za različico stila. S to besedo želi pivovarna pivcu sporočiti, da naroča oz. kupuje lahkotnejšo različico tega stila, ki ima v nasprotju z intenzivnejšimi brati (npr. 5–6 % vol. alk.) nižjo stopnjo alkohola (približno 4 %), vendar ohranja ključne okuse, aromo, osvežilnost in pitnost.

Katerega bi izbrali zase? Foto: Meritt Thomas / Unsplash

Pale ale in IPA

Gre sicer za dva različna stila vrste ale, vendar s podobnim konceptom. Pri pale ale in IPA (India Pale Ale) kraljujejo aromatični hmelji običajno ameriških sort. Smolnate (borovci, smrekovi vršički …), sadne (papaja, mango, fige, ribez …), predvsem pa citrusne vonjave poskrbijo, da je to res tisto ultimativno poletno pivo, ki nam osveži dan, zelo pa uživa tudi v družbi hrane. Slastni burgerji kar hrepenijo po pivu pale ale in brez kombinacije obojega ni pravega poletnega užitka. Tako kot skorajda vsi stili piva ale pa ni primeren samo ob stereotipni »pivski« hrani, pač pa lahko brez težav najde svoje mesto tudi ob krožniku kulinaričnih presežkov.

Pšenično pivo

Pšenično pivo ima čudovite živahne mehurčke in je kot nalašč za vroče dni. Poznamo dve glavni različici pšeničnega piva – nemško in belgijsko. Obe seveda vsebujeta veliko pšeničnega sladu, sta tudi zelo močno karbonizirani in skorajda brez grenkobe. Največja razlika je pri aromah, saj pri nemški verziji iz kozarca v naš nos skakljajo banane in nageljnove žbice (te arome proizvedejo kvasovke), medtem ko je belgijsko pšenično pivo navdahnjeno s koriandrom in pomarančno lupinico, ki sta dejansko dodana med varjenjem piva.

Kaj pa temna piva

Najbolje, da kar takoj razbijemo še en mit. Temna piva niso nujno močnejša. Barva namreč nima nobene zveze z alkoholom. To so seveda odlične novice za ljubitelje temnih piv, ki verjetno že vedo, da so temna piva lahko tudi poleti zelo prijetna. Seveda pa moramo izbrati lahkotnejše predstavnike z nižjo stopnjo alkohola in manj polnim telesom. Dry stout je denimo stil piva iz skupine piv vrste ale. Najbolj znanega predstavnika teh piv poznamo vsi – Guinness. Obstaja tudi veliko temnih različic piva lager, ki so prav tako lahko zelo primerne za poletne dni.

Tudi temna piva so lahko odlična poletna izbira; Foto: Julianna Arjes / Unsplash

Pivo s sadjem

Najprej moramo ločiti dve pomembnosti. Zelo pogosto je v pivu stila npr. pale ale ali IPA zaznati sadne arome – predvsem citrusov, ki pridejo v pivo s hmeljem, saj se pivovarna namensko odloča za take sorte. Ima pa pivovar še eno možnost – v pivo lahko doda sadje, ki poskrbi za dodatno dimenzijo piva. Največkrat se v pivu znajde lokalno sezonsko sadje, kar je seveda geografsko pogojeno, običajno so to maline, limete, mango, pasijonka, rdeče pomaranče itd. Tudi ta piva so dobra poletna izbira.

Nasvet pri serviranju piva:

  • Nižje alkoholna in manj karakterna piva (približno 4 % alk.): 2–6 °C
  • Srednje alkoholna in bolj karakterna piva (približno 4–6 % alk.): 6–10 °C
  • Višje alkoholna in močno karakterna piva (7 % alk. in več): 10–15 °C

Kar koli boste izbrali, izhajajte seveda iz svojih želja, predvsem pa pokusite tudi kaj novega, ko vam pride na pot. Obstaja več kot sto stilov piva, zato v tem članku zagotovo še nismo zajeli vseh primernih za poletje. Opozoriti pa je še treba, da so vsi navedeni stili izbrani za sončne in vroče dni. Ko se zvečeri in malce ohladi ali pa na deževen poletni dan pa se spekter primernih piv seveda znatno poveča. Imejte prekrasno poletje in naj bodo kozarci vedno napolnjeni z vašo najljubšo pijačo.

:::

Naslovna fotografija: Meritt Thomas / Unsplash

Zanimivost

Andrej Colarič že več let skrbi za spoštovanje in uveljavljanje vrhunskih domačih in tujih pijač. Najprej se je uveljavil na področju piva, saj je soavtor slovenske knjige o pivu Pivo, pijača doživetja in prvi certificirani Cicerone v Sloveniji, kar je eden mednarodno najbolj cenjenih nazivov v svetu piva. Ima tudi certifikat s področja vina in žganih pijač WSET 2. Svoje znanje deli na številnih dogodkih in delavnicah, ki jih lahko spremljate tudi na portalu www.tekoce-zadeve.si.