Iz uvoda
piše: Darko Petelin
Ko smo pred več kot desetletjem v reviji Dober tek kot prvi poglobljeno pisali o govedini, steakih in »manjvrednih«, a okusnih kosih govedine, so bili mnogi še skeptični. Takrat se je na žaru zelo redko znašel kakšen kos govedine. Morda biftek ali florentinec, pa še za ta okusna in mehka kosa govedine je le malo ljudi vedelo, za katere kose mesa gre. Potem smo pripravili še nekaj delavnic o peki govedine na žaru in zanetili zanimanje za peko debelih, marmoriranih steakov, odkrili skrivnosti zorjenja mesa, različne pasme, tehnike pečenja …
V našem uredništvu smo pred dvema letoma v visoki nakladi izdali tematsko številko »Steak!« in jo v dobrem letu razprodali. Zato je bil ponatis logičen. A smo se odločili, da vsebino nekoliko razširimo. Dodali smo še peko velikih kosov govedine na žaru. Ti so bili (in so še) pri nas zapostavljeni, v svetu – predvsem v Amerikah – pa so tradicionalno prisotni že stoletja. Principi peke so podobni kot pri steakih, a pristopi, časi in začimbe se nekoliko razlikujejo. Okusi so nekoliko drugačni, a neprekosljivi. Ko se okus počasi pečene govedine prepleta z aromami dima in začimb, vstopamo v svet umamija, svet težko opisljivih okusov, ki nam razkriva nove razsežnosti.
