Marjan Jelenič

Dolenjska

Dolenjska je romantična pokrajina čustvenih ljudi, ki so iskalci svojih poti – tudi pri vinu. Da so oblikovali in dobro unovčili uspešnico, kot je cviček, jim lahko le čestitamo. Dokazujejo, da se znajo povezovati, imajo tudi samozavest, da vinu, ki po svoji naturi niti približno ne cilja v zvezde, priborijo dobro ceno in veljavo, ki slovenskemu vinu pritiče! Gre za pridelek, ki zori na strminah in se trga ročno, ki je še vedno pridelan z rokami, srcem in tudi pamet mora biti na mestu …

Teden cvička, ki bo letos že 40. po vrsti, je najbolj množično ocenjevanje vin v Sloveniji – letos so zbrali kar 1316 vzorcev! Tretjina je bila cvičkov, kar četrtina pa so bile modre frankinje, preostalo so predstavljala druga zvrstna in sortna vina, bela in rdeča.

Hiša Jelenič

Marjana Jeleniča sem spoznala prvič pred leti – a preden sem bila pri njem, mi je o njem in o njegovi kleti z navdušenjem pripovedoval moj dobri prijatelj, sošolec in vinoljubec: »… ej, človek je ʽcarʼ, mi smo mislili, da gremo samo na cviček, potem pa tip začne nositi vse živo – ima celo renski rizling, veš! Si to že pila na Dolenjskem?! Pa frankinjo ima tudi samo, čisto, in stare steklenice – ne moreš verjeti …« No, pa smo šli obiskat tega »carja«. Zgodba je z leti postajala vse obsežnejša. Marjan Jelenič v Zavodah na eni najlepših dolenjskih leg nad Kostanjevico obdeluje že 12,5 hektarja svojih vinogradov, kar ga uvršča med največje vinarje na Dolenjskem.

Začetki segajo v leto 1992, ko se je tudi sicer začel vzpon cvička, čeprav se je Marjan sprva mnogo bolj kot s cvičkom spogledoval z belimi sortami. Danes imajo v vasi Jablance tik nad Kostanjevico čudovito turistično kmetijo z vinotočem in kletjo, kjer poleg vinskih presenečenj ponudijo tudi klobase in salame, ki so z leti postale že zaščitni znak njihove kmetije.

Belo, rdeče, peneče

Marjana Jeleniča je od nekdaj zanimalo belo vino – v njem je videl izziv za do lenjskega vinogradnika, saj je laporna zemlja in obilica toplote, ki jo imajo na pretek, idealen dom za rasna bela vina. Prav gotovo ostaja cviček v njegovi hiši na prvem mestu. Navkljub svoji »lahkosti« in »ljudskosti« je pomemben in spoštovan sinonim za celotno Dolenjsko, zato ima posebno mesto in pozornost v kleti in pri trženju. Cviček letnika 2011 je bil odličen – čudovita barva, ki je v letošnjem letniku malce izrazitejša kot sicer, v vonju bogat in saden (maline, jagode), dobra svežina in prijetna pitkost.

A Marjan Jelenič je prepričan, da to niti približno ni vse in najboljše, kar lahko Dolenjska pridela. Kronski dokaz je njegov suhi jagodni izbor sivega pinota letnika 2000, s katerim je postal absolutni zmagovalec ocenjevanja 40. tedna cvička! Vino je prejelo oceno 19,60 točke (maksimum je 20), kar je res izjemno. O tej odličnosti smo se prepričali tudi sami: čudovita jantarna barva, koncentriran vonj po suhem sadju, v okusu pa blagost in odlična kislina, ki pomaga, da je vino živo in mladostno. To so vina, ki se pridelajo le tu in tam v življenju vinarja – zato se uživajo z veliko spoštovanja in hvaležnosti, da nam je sploh dano družiti se z njimi … Že na samem začetku se je začel spogledovati s sortami, kot so laški rizling, sivi pinot in kot poseben izziv si je postavil celo renski rizling! Zanimajo ga tudi stare in pozabljene sorte – verjetno je edini, ki prideluje avtohtono eksotiko »lipno« (vonj vina spominja na lipov čaj in kamilice) in čisti ranfol ali štajersko belino, ki je nekdaj predstavljala kar zajeten del v vinogradu (nižja kislina te sorte je delovala blago v mešanici z drugimi, zato je bila tako priljubljena). V svojem hramu hrani izjemen primerek ranfola letnika 2003, ki je bil tudi sicer odličen letnik – vino, ki je ohranilo svežino, mineralnost, vonjave so daleč od primarnih, pa vendarle je vino izredno privlačno! Za nas, ki smo ga poskusili, je bilo pravo presenečenje …

Leta 2011 je Marjan pridelal dve zelo všečni vrsti vina za tiste pivce, ki cenijo še nekaj preostanka sladkorja v vinu. Letnik 2011 je bil kar preveč obsijan s soncem in sladkorji so pobegnili tja nekam v višave – vina imajo tako precej višje alkohole kot v letu poprej, pa tudi ostanki sladkorja niso redki. Celotna cvičkarija se tudi sicer sprašuje, kako bodo zadostili pogoju, da naj izkazuje vino cviček P.T.P. le 10 vol% dejanskega alkohola – letos bo verjetno treba malo zamižati in dovoliti vina, ki so alkoholno bogatejša – tam do 10,5 vol% … Najprej smo poskusili laški rizling letnika 2011: vino ima čudovito zlato barvo z zelenim nadihom, v vonju se mešajo cvetlične in sadne zaznave, svežina in pitkost pa sta najbolj navdušujoča. Renski rizling 2011 ima za odtenek manj nepovretega sladkorja, prav tako privlačno bogato zlato rumeno barvo zelenih nadihov: vonj spominja na marelico, pridružujejo pa se mu note suhega sadja in rahel evkaliptusov nadih. Okus je saden in osvežujoč, odličen renski rizling!

Za vsa bela vina lahko le zapišemo, da so več kot odlična.

Marjan Jelenič nas je presenetil tudi s penino letnika 2008, ki jo je pridelal prvič, osnova pa je vino iz sort modri in sivi pinot. Penina je zelo suha, ima le okoli 10 g/l ostanka sladkorja in je zaradi svoje lahkotnosti in prijetne svežine odličen aperitiv, priporočamo pa jo lahko tudi k vsem lažjim jedem, kjer bi sicer postregli belo suho vino. Presenečenje – lahko zapišemo ob tej penini!

Modra frankinja

Ne morem mimo dejstva, da gre za sorto, ki se kljub dolgi tradiciji in nekaterim pridelovalcem (predvsem bi izpostavila Belokranjce), ki ji že vrsto let poskušajo dati pravo mesto na vinski sceni, ostaja v senci nekaterih drugih rdečih sort, kot je na primer modri pinot. Zakaj je tako? Zakaj ne damo edini »ženski« rdeči sorti, ki daje izrazito »moška« vina (z žensko dušo in mehkobo) več veljave? Modra frankinja je hvaležna sorta grozdja, ki bi jo lahko primerjali z laškim rizlingom. Zori pozno, daje stabilnost in zlasti na toplih in odcednih tleh (kamen, lapor …) skoraj vsako leto pridelamo dobre, v odličnih letnikih pa izjemne kakovosti. Odlična je sama, rada pa ima tudi družbo drugih sort … Upam, da ne bo prehude zamere pri Primorcih, vendar bom zapisala, da je odlična frankinja – in takih je iz leta v leto več – najhujši konkurent rdečim vinom s Primorske. Nedavno smo imeli veselje s sušenim pridelkom modre frankinje z Bizeljskega – kakšna blagost, sladkost in mehkoba iz lesenega soda!? Če bi pomešali špansko riojo in slavni dingač bi dobili nekaj podobnega – modra frankinja je pravi adut rdečih vin v Sloveniji. To so lani spoznali tudi v Posavju in v Sevnici na posestvu Mastnak organizirali prvo tekmo modrih frankinj. Poskusili smo kar 84 vzorcev različnih letnikov in slogov – sodeloval je tudi Marjan Jelenič in s svojimi vini je prav zablestel.

Začeli smo z letnikom 2011 – ima čudovito sijočo barvo zrele višnje, ki pivca dobesedno očara! Sadnost, ki je nekje med borovnico in robido, v okusu pa žametno vino, z neverjetno gladkostjo, ki kliče po druženju s hrano!

Sledila je modra frankinja letnika 2009. Vino je kar dobršen del svojega življenja odležalo v velikih hrastovih sodih. Ima čudovito rubinasto barvo, v vonju so robide, češnje in suho sadje, v okusu pa je vino gladko, zrelo in srednjega telesa. Ocenili smo ga kot vino, ki prihaja na vrh svoje življenjske moči. Modra frankinja letnika 2008 je deklarirana kot barikirano vino, saj je vrenje in ležanje več kot dve leti potekalo v malih novih sodčkih, ki jih je Marjan pripeljal od domačih dolenjskih sodarjev. Vino se ponaša s sijočo barvo, ki že kaže rahle odtenke rjave. V vonju navdušuje uležana vanilija, čudovito sestavljena s sadnostjo. Podobno je tudi v okusu – kdor ne mara »polenastih« vin, a obožuje lesni pridih v najbolj žlahtnem pomenu besede, bo nad vinom prav gotovo navdušen. Ob tem smo že začeli sanjati, kako odlično bi se podalo k jedem iz govedine … Čvrsto vino, ki šele začenja svoj osvajalski pohod! Marjan Jelenič se odmika od siceršnje ponudbe dolenjskih vinarjev, predvsem pa navdušuje s kakovostjo in celovitostjo svojega repertoarja. Pred njim je še veliko takih izzivov – želi si imeti le dovolj časa, da bi jih v celoti lahko uresničil!

Naj bo ta predstavitev kleti Jelenič tudi predlog za izlet in obisk »Dolenjskih Benetk«. Maj je kot ustvarjen za krajša popotovanja in raziskovanje naše prelepe Slovenije.