Iz uvoda
S tistimi, ki pravijo, da je sladko vedno tudi kratko, se ljubitelji čokolade zagotovo strinjamo. Čas, ko se nam čokolada »počasi« topi v ustih, je zmeraj prekratek, četudi traja ure in ure. Morda razlog tiči v nedavnem odkritju znanstvenikov, da je kemično učinek čokolade enak učinku indijske konoplje, saj deluje sprostitveno, pomirjujoče in v možganih poveča sproščanje tako imenovanega hormona sreče. »Čokoholizem« sicer še ni znanstveno dokazan, zagotovo pa je med nami veliko »čokofilov«. In prav je tako!
Dva milijona ton prodanih kakavovih zrn oziroma milijon ton prodane čokolade letno dokazuje, da je čokolada razvada v svetovnem merilu. Kakavova zrna naj bi prvi sušili in pražili mehiški Maji, najraje pa so čokolado imeli Azteki, ki so jo pili grenko in močno začinjeno, že kar pekočo. Z vročo čokolado so izboljšali moč, zbranost in budnost svojih vojakov. Bili so prepričani, da učinkuje zdravilno, predvsem pa so jo hvalili kot odličen afrodiziak in jo (morda zato) imenovali pijača bogov.
