Vsak nabiralec bi se pred nabiranjem moral vprašati, koliko zares potrebuje zase, in se pravočasno ustaviti. V Sloveniji je nabiralništvo za zdaj omejeno na dva kilograma gozdnih sadežev na osebo in ta meja je po mojem mnenju postavljena visoko. Če bi vsak nabral le toliko, kot sam poje, verjamem, da o tem ne bi bilo treba govoriti.

Vsak nabiralec bi moral poznati in pozorno prebrati rdeči seznam rastlin in gob, ki jih je prepovedano nabirati, če želimo, da naša dežela še naprej slovi po hvalevredni biotski raznovrstnosti. Nekaj gob, za katere ste verjetno že slišali in so pri nas zaščitene, so: karželj ali knežja mušnica (Amanita caesarea), svetlikava pološčenka ali rejši (Ganoderma lucidum), vrste bradovca (resasti, koralasti in jelkov – Hericium erinaceus, H. coralloides, H. alpestre) ter veliko vlažnic. Med rastlinami so med bolj znanimi zavarovane planika (Leontopodium alpinum Cass.) in arnika (Arnica montana L.), vse vrste netreskov (Sempervivum L.), narcis (Narcissus L.), lilij (Lilium L.) pa tisa (Taxus baccata), perunika (Iris L.) ter številne druge. Med njimi seveda niso vse užitne, a s seznama lahko razberemo tudi, katerih ne smemo nabirati niti za v vazo. Rdeča seznama sta dostopna na spletu.

Za prehrano nabiramo rastline, ki jih je na nekem območju v izobilju, izognemo pa se tistim, ki jih je v okolici malo. Pozorni smo tudi, da rastlino lepo utrgamo in je ne izpulimo ter da na območju nabiranja vedno pustimo zajeten del rastlin in jim tako dopustimo nadaljnje razmnoževanje. Vedno poskusimo nabrati čim bolj čiste rastline, s tem si prihranimo čas za pripravo. Nabiramo ob sončnih dnevih med 10. in 15. uro, idealno je, da spremljamo setveni koledar Marije Thun, kdaj je primeren dan za cvet, list ali korenino.

Več o nabiranju divjih zelišč preberite v majski številki revije Dober tek.

OZNAKE
O hrani
Deli