Nemalokrat so recepte naslovili po krajih, kjer so se jih domislili, ali pa so zaradi priljubljenosti svoje jedi zasloveli chefi sami in se v anale kulinarične zgodovine zapisali z lastnim imenom ali vzdevkom. A zgodovina se vedno znova izkaže za prefrigano damo, ki se raje obrne na stran zmagovalca ali pa tistega, ki ponudi zanimivejšo zgodbo. Pridružite se nam pri lahkotnem odkrivanju pestrih, a ne nujno zgodovinsko ustreznih anekdot o slavnih receptih.

Bralci in ustvarjalci revije Dober tek verjamemo, da je kulinarika neločljivo povezana z ustvarjanjem, tako rekoč čisto svoja veja umetnosti. In kaj bi ta brez svojih muz! Odlični primer slaščice, ki jo je navdihnila markantna dama, je na primer breskev melba, posvečena avstralski sopranistki Nellie Melba. Po uspešnem nastopu v Wagnerjevi operi Lohengrin so posebej zanjo pripravili sladico iz breskev in vaniljevega sladoleda, pozneje pa so receptu dodali še malinov pire (našo različico boste našli tukaj).

Recept za pavlovo poiščite v naši tematski izdaji Praznične sladice

Gotovo ste že slišali za Ano Pavlovo, rusko primabalerino, ki je v 20. letih 20. stoletja na turneji po Novi Zelandiji in Avstraliji tako očarala tamkajšnje prebivalstvo, da je po njej poimenovalo še danes izjemno priljubljeno elegantno sladico iz meringe in sadja. O izvoru sladice se naroda prepirata še danes, svoj lonček pa so pristavili še mojstri peke slaščic, Avstrijci, ki trdijo, da osnova za pavlovo izhaja iz njihove sladice, znane pod imenom španski vetrci.

Tudi drobne palačinke suzette nosijo ime simpatične dame, le da zgodovinarji niso povsem prepričani, katere. Najpogostejša zgodba govori o valižanskem princu, pozneje kralju Edvardu VII., ki je sveže izumljeno sladico chefa Henrija Charpentiera posvetil svoji spremljevalki Suzette. Druga zgodba pravi, da so palačinke dobile ime po francoski igralki Suzanne Reichenberg, ki je v eni svojih iger na odru postregla palačinke, ki so jih za prav poseben učinek še flambirali.

Pionirja sodobne francoske kuhinje, velikega Augusta Escoffierja, je v mladosti tako navdušila lepa Helena iz Offenbachove operete, da je po njej poimenoval svojo kreacijo s pokuhanimi hruškami, sladoledom in čokolado.

Kulinarična zgodovina je polna takih in drugačnih zgodb o dobrotah, ki nosijo imena žensk, od slavnih zelenkastih jabolk sorte granny smith do kolačev, posvečenih kraljici Viktoriji. Med manj sladke, a zelo znane recepte pa gotovo spada pica margerita, poimenovana po savojski vojvodinji Margareti Avstrijski, ki so ji ob obisku Neaplja postregli s pico v barvah italijanske zastave, z zeleno baziliko, belo mocarelo in rdečimi paradižniki.

Margerita je gotovo najbolj slavna pica na svetu

Več jedi slavnih ljudi ter receptov zanje, poiščite v januarski številki revije Dober tek.