Žafran uspeva v vremensko ugodnem pasu, ki se razteza od Španije prek Sredozemlja in Bližnjega vzhoda do Kašmirja, nekaj žafrana pa, presenetljivo, pridelajo tudi v višjih legah v Švici, Nemčiji in, kdo bi si mislil, celo našem Tolminu. O njegovi priljubljenosti po vsem svetu pričajo številni tradicionalni recepti, v katerih je žafran ključna sestavina – francoska enolončnica bouillabaisse, španska paella, italijanski risotto alla Milanese, maroški pilaf in tagine, iranski tahchin, libanonski kibbeh, indijski korma, biryani in kulfi

Izjemen okus, aroma in barva

Gotovo so k priljubljenosti žafrana nekoliko prispevali njegova skrivnostnost, ki izhaja iz pestrih zgodovinskih anekdot in mitov z vseh koncev sveta, ekskluzivna in zahtevna pridelava ter številni blagodejni učinki na zdravje. A v ospredju, vsaj za nas v uredništvu revije Dober tek, vendarle ostaja njegov bogati okus, ki ga številni opisujejo s pridevniki: meden, senen, travnat in žameten. Ta edinstveni okus lahko dosežemo le z ustrezno uporabo začimbe.

Nitke lahko uporabimo cele ali pa jih pred pripravo jedi zdrobimo med dlanmi. Iz njih lahko izdelamo tudi prah, tako da jih skupaj z malce sladkorja zmeljemo v možnarju. Njihov okus bo še posebno intenziven, če jih bomo pred uporabo namočili v manjši količini tople tekočine (vode ali jušne osnove), ki pa ne sme presegati 80 ⁰C. Če želimo, da v jedi pride do izraza intenzivna barva žafrana, nitke pred uporabo popražimo na maslu.

Čudoviti svet žafrana smo raziskovali v septembrski številki revije Dober tek, nekaj receptov pa smo za vas zbrali tudi na tej povezavi.

OZNAKE