Idrija vabi

Zaradi razgibane pokrajine in nekoliko odročne lege nas pot preredko zanese v tiste konce, kar bo vsekakor treba spremeniti. Idrija namreč ponuja vrsto razlogov za obisk, od naravnih, zgodovinskih, kulturnih znamenitostih pa seveda kulinaričnih posebnostih, ki jih ne gre spregledati. Kdaj jo je najbolje obiskati? Kadar koli. Čudovita doživetja nas v Idriji pričakajo ob vsakem obisku, ob vsakem vremenu, same ali v dobri družbi.

Bogata naravna in kulturna dediščina

Celotno območje občine Idrija je razglašeno za UNESCO globalni geopark Idrija, ki je del Evropske mreže geoparkov in v sodelovanju z domačini ter turističnimi ponudniki razvija projekte in aktivnosti, ki temeljijo na dediščini in lokalnih tradicijah. Na stičišču alpskega in dinarskega sveta navdušuje s številnimi naravnimi znamenitostmi, bujnimi gozdovi, globokimi grapami, prostranimi planotami in visokimi vrhovi, s katerih se odpirajo čudoviti razgledi na Alpe in Jadran, pa tudi na znameniti Idrijski prelom, ki velja za enega največjih prelomov v južnoalpskem prostoru in seka celotno Slovenijo. Pohodnike vabi neokrnjena narava ob Idrijci in okoliških rekah, številne sprehajalne in razgledne poti pa vodijo po čudovitih, pa tudi zgodovinsko pestrih okoliših. Pustolovci se lahko odpravimo po sledeh pradavnine in odkrijemo dinozavrove stopinje, raziskujemo območja, povezana z rudarsko tradicijo, ali v spomin in opomin obiščemo lokacije, povezane s prvo in drugo svetovno vojno, denimo znamenito ozkotirno železnico, feldban, črnovrške bunkerje ali Partizansko tiskarno na Vojskem. Poti nas bodo vodile mimo številnih naravnih znamenitosti, kot je mistično Divje jezero, pa do slikovitih vodnih pregrad, imenovanih klavže. V vročih dneh pa nas bo gotovo zamikalo kopanje na Lajštu in zabava pri tamkajšnji izobraževalnointerpretacijski točki geoparka Prodišče je igrišče. Naravne in kulturne znamenitosti lahko v geoparku raziskujemo s posebno aplikacijo za pametne telefone TeachOut, ki nas bo vodila po zanimivih točkah in nas zabavala s številnimi izzivi in nalogami.

V Idriji bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji športa, saj okolico prepredajo številne kolesarske poti, za adrenalinske navdušence pa je na voljo tudi urejen bike park. Zagrizeni tekači se lahko prijavijo na avgustovski Hg Ultra trail Idrija, ki vas bo vodil po trasah, dolgih od 14 do 106 kilometrov. Najstarejše slovensko rudarsko mesto, ki je z živim srebrom oskrbovalo ves svet, navdušuje z zgodbo o tradiciji, ki sega daleč v 15. stoletje. Znamenitosti, vpisane v UNESCO v seznam svetovne kulturne dediščine, nam v Idriji ponudniki predstavijo na pestre in interaktivne načine, od obiska razstave Zapisano v kamninah, spoznavanja bogate zgodovine idrijskega rudnika, ogleda znamenite vodne črpalke Kamšt ter topilnice Hg do lova na Perkmandlčkov ali Alkimistični zaklad, ki bo navdušil predvsem najmlajše. Nemalokrat grobo rudarsko zgodovino lahko ob obisku Idrije čudovito uravnotežimo s spoznavanjem prefinjenosti svetovno znane idrijske čipke. Geografska označba idrijska čipka jamči njeno kakovost, veščini klekljanja pa je bila univerzalna vrednost, priznana z vpisom enote klekljanje čipk v Sloveniji na UNESCO reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Očarala nas bo z nitjo zapisana zgodovina čipkarstva na gradu Gewerkenegg in razstava izdelkov učenk in učencev čipkarske šole, svoje veščine pa bomo lahko preizkusili tudi na klekljarski delavnici. Poleg klekljanja, ki je nekoč rudarskim družinam prinašalo dodaten zaslužek, so se na Idrijskem lotevali številnih obrti – od tod izhajajo znani žebljarji, pintarji (izdelovalci lesenih posod), suhorobarji, oglarji, kovači, mlinarji, tkalci in vrvarji. Pestra idrijska predstavitev dediščine, tradicij ter znamenitosti nikakor ne razočara, med naborom številnih aktivnosti in doživetij pa bo prav vsak našel nekaj zase.

Kaj bomo jedli?

Ob obisku Idrije pač ne bomo ostali lačni. Najprej bomo seveda zavili na idrijske žlikrofe. Jed, po kateri Slovenijo poznajo po vsem svetu in ki je že leta zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost (podrobneje lahko o tem berete na strani 78), je vendarle treba bolje spoznati še v naravnem okolju. Pravijo, da je en sam pravilen način, kako jih jesti – enega je treba imeti v ustih, drugega na vilicah, tretjega pa si ogledovati na krožniku. Pravijo, da so nekoč v večjih družinah gospodinje za kosilo ali večerjo pripravile tudi po 700 žlikrofov. Nešteto jih vsako leto skuhajo na Prazniku idrijskih žlikrofov, kjer se vsako predzadnjo avgustovsko soboto, letos torej 20. avgusta, predstavijo certificirani izdelovalci idrijski žlikrofov. Tam jih bodo ob pestrem spremljevalnem programu stregli v najrazličnejših kombinacijah, v sklopu tekmovanja Jagerchef pa se bodo lovske družine pomerile tudi v pripravi slavne bakalce. Omako, ki se najbolje poda žlikrofom, so tradicionalno pripravljali iz koštrunjevega mesa, danes pa pri pripravi uporabljajo jagnjetino, pa tudi divjačino in druge vrste mesa. A žlikrofi še zdaleč niso edina specialiteta, ki jo lahko pokusimo ob obisku Idrije. Ob hladnejših dneh nas bo navdušil smukavc, gostejša juha, ki jo pripravljajo tako, da osmukajo liste ohrovta, zelja ali radiča ter jim dodajo krompir, česen ter zabelo iz zaseke oziroma ocvirke. Smukavc največkrat postrežejo z zeljševko ali ocvirkovco, še dvema dobrotama, ki sta pomembno zaznamovali idrijsko kulinariko. Zeljševko, tudi želševko ali zilšeuko, pomladno-poletno potico z drobnjakom, pripravljajo slano ali sladko, dodajajo ji druga zelišča, na primer mlado čebulo, meto, pehtran ali rman, nekateri tudi rozine. Idrijske gospodinje jo zavijejo v obliko potice, zavitka ali kot posebne polžke, imenovane habance. Priprava ocvirkovce, tradicionalne potice z ocvirki, izvira iz rudarske tradicije, saj so rudarji ob dokaj pogostih zastrupitvah z živim srebrom prejemali mast, ki naj bi nase vezala živo srebro. To so nosili domov ženam, da so jo uporabile v kuhinji. Ocvirkovca se je na mizah vedno znašla ob pustu, do nedavnega pa so jih ob valentinovem vsako leto delili upokojencem. Za Spodnjo Idrijo so značilni prfarski štruklji s sladkim nadevom iz orehov in rozin. S štruklji in bršljanovimi venčki so od nekdaj krasili omizja ob praznovanja velikega šmarna (15. avgust), zaradi česar prazniku pravijo tudi prfarski štrukljevc. Da nam jedi ne bi obležale v želodcu, si bomo privoščili še šilce geruša. Geruš je grenka pijača, ki je knape razvedrila in jim olajšala številne zdravstvene tegobe. Pelinov čaj je kot odlično dezinfekcijsko sredstvo za ustno votlino knapom priporočal že dr. Joannes Antonius Scopoli, prvi šolani zdravnik, ki ga je Marija Terezija poslala službovat v Idrijo, a knapi so seveda ta čaj ‘začinili’ po svoje in ga zamešali v grenčico. Idrija slovi tudi po odličnih mlečnih in mesnih izdelkih, zeliščnih čajih in prvovrstnem medu, raznovrstne dobrote, ki jih lahko odnesemo tudi domov, pa bomo našli označene s certifikatom Idrija Izbrano.

Idrija Izbrano

Kolektivna blagovna znamka Idrija Izbrano povezuje lokalne ponudnike, ki izdelujejo visoko kakovostne izdelke, pridelke in storitve Idrijskega. Certifikat odličnosti Idrija Izbrano priča o visoki kakovosti izdelkov, ki ob uporabi lokalnih surovin pripovedujejo o tradiciji, kulturi in načinu življenja na Idrijskem. Bogato kulturno izročilo po domovini in v svet prenašajo skrbni, iznajdljivi in ustvarjalni ljudje, ki s svojimi izdelki, jedmi ter posebnimi projekti predstavljajo slikovito pokrajino z izjemno dediščino. Certifikat Idrija Izbrano združuje številne rokodelce in ustvarjalce, ki navdušujejo s čipkami, polstenimi izdelki, ročno predeno volno in tkanjem, keramiko, uporabnimi izdelki iz lesa, nakitom in naravno kozmetiko. Pridružujejo se jim pridelovalci kakovostnih jedi in pijač – domačega kruha, mesnin, sirov in drugih mlečnih izdelkov, zelišč, medu, džina in slaščic, kot je znamenita tortica Rezi s sladkorno čipko – ter ponudniki posebnih doživetij, ki obiskovalcem približajo slikovito pokrajino z neokrnjeno naravo, številne zgodbe in tradicije teh krajev ter utrip mesta. V Idriji se tako lahko podamo na kulinarični potep, uživamo v posebni čajanki, obiščemo katerega od priljubljenih kmečkih turizmov, okusimo tradicionalne dobrote in še kaj … Tam, kjer je nekdaj stala rudniška žgalnica lahko denimo obiščemo, ki se vsem idrijskim Jožefom, ki so soustvarjali tamkajšnjo zgodovino, poklanja z Jožefovo dilco, krožnikom odličnih lokalnih suhih mesnin in sirov. V butičnem vzdušju Hotela Jožef s štirimi zvezdicami se prepletata sodobnost in tradicija, tako na krožnikih kot v arhitekturi. Navdih za sodobno zasnovano stavbo z edinstveno podobo je bila namreč rudarska peč. Navdih za sodobni jedilnik pa jedi idrijskih gospodinj, zato lahko v restavraciji Hotela Jožef pokusimo tudi smukavc, ocvirkovco, zeljševko in seveda idrijske žlikrofe. Posebno dogodivščino si lahko privoščimo tudi v bližnji Pivovarni Zajc, ki je po 190 letih obudila dolgoletno tradicijo varjenja piva na Idrijsko- Cerkljanskem. Temelj za njihovo odlično kraft pivo je ‘dabra wada’ iz lastnega izvira ter izključno slovenski hmelj. Kar 12 stilov piva, pospremljenega z lokalnimi dobrotami, vam predstavijo ob vodenem ogledu pivovarne s prelepim razgledom na neandertalčevo deželo. Idrija vabi, da znova in znova izkusimo vse, kar ponuja, ter se naužijemo prečudovite narave, bogate kulturne dediščine, pestre zgodovine in odličnih jedi.

Torej – kdaj gremo?