Borovnice

In veste, da je bilo skoraj vedno polno tudi vedro! Začele smo zgodaj dopoldne, domov pa smo se vračale tako pozno kot drugi sosedje, ki so prihajali iz službe. Uživancija je bila nepopisna! Ko smo prispele na jaso, kjer so rastli nizki grmički, polni borovnic, sta si gospe seveda najprej privoščili kavo. Jaz pa sem hitro nabrala majhen lonček borovnic za pokušino. V ustih je ostal sladkokiselkast okus, na prstih in jeziku pa vijoličasti odtenki. Prava zabava!

Danes si z otroki tako pustolovščino privoščimo le v popoldanskih urah. Posedanje in obiranje borovnic v zelenem gozdu je za odrasle predvsem sproščujoče. Izlet v gozd pa otrokom sprosti domišljijo.

Poleg drobnih temnih divjih borovnic poznamo tudi gojene borovnice – ameriške borovnice. Prav tako rastejo na grmičku, ki lahko zraste tudi do dveh metrov v višino. Sadeži so precej večji od gozdnih borovnic in v jedru niso vijoličaste barve. Tudi okus je zelo blag. Tako kot gozdne borovnice uspevajo le na vlažni in kiselkasti zemlji.

Super sadež

Borovnice veljajo za super sadež, saj vsebujejo veliko hranilnih snovi in toliko antioksidantov, kolikor jih vsebuje petkratna količina korenja, jabolk, brokolija ali bučk. Ponuja izredne zdravilne učinke, hvaležna pa vam bo tudi koža, saj jo ohranja zdravo in zmanjšuje starostne kolobarje in gubice okoli oči. Borovnice zmanjšujejo tveganje razvoja bolezni srca in ožilja ter tudi nastanka raka. Zaradi visoke vsebnosti antioksidantov blažijo vnetja in zavirajo strjevanje krvi.

Shranjevanje in uporaba

Najbolje je uživati sveže borovnice, ker pa so sadeži zelo občutljivi in jih je mogoče v hladilniku hraniti le nekaj dni, lahko borovnice seveda primerno konzerviramo in jih uporabljamo celo leto. Zelo preprosto je, če jih zamrznemo: najprej jih porazdelimo po pladnju, da se sadeži med zamrzovanjem ne sprimejo, šele nato lahko že zamrznjene borovnice stresemo v vrečko in shranimo v zamrzovalniku. Iz zamrznjenih borovnic lahko delamo razne napitke, jih mešamo z mlekom, jogurtom, žitaricami ali kombiniramo z drugim sadjem. Borovnice lahko tudi posušimo in pozimi iz njih skuhamo čaj.

Iz borovnic lahko pripravimo marmelado ali pa jih natresemo v steklenico s širokim vratom, posujemo s sladkorjem, postavimo na sonce, da se sladkor stopi, nato pa zalijemo z žganjem in pozimi pijemo domači borovničevec. Francozi prisegajo na »eau-de-vie de myrtilles«, ki je prav okusno borovničevo žganje, pripravljeno po klasični metodi s fermentacijo in dvojno destilacijo. Borovnice lahko pripravimo tudi v slastni osvežujoči omaki za divjačino ali svinjino. Ne boste verjeli, kako prefinjen okus dobi borovnica v družbi klinčkov oz. nageljnovih žbic. Prav posebna sladka kombinacija so borovnice s svežimi cvetovi žajblja na vaniljevem sladoledu, prav tako nenevadna pa borovnice z bazilikinim sladoledom in cvetovi maslenice (Hemerocallis sp.) ali cvetovi funkije (Hosta sp.). Poleti si lahko iz borovnic pripravimo sorbet in sladoled. Otroci pa jih najraje pohrustajo kar v gozdu ali pa v skodelici, posute s sladkorjem.

Recepti:

Borovničev semifreddo z belo čokolado

Norveški smetanov kolač z borovnicami

Sirova torta z borovničevimi vrtinci

Borovničev kolač s kokosom

Borovničeva pita z marelicami