Nič naj ne gre v nič
Za lepšo prihodnost
piše: Barbara Slivnik
Članek je objavljen v reviji Dober tek, april 2020
Od časa do časa si je treba vzeti trenutek za premislek o svojem načinu življenja – kaj vam je najbolj drago, kaj bi najbolj pogrešali, katere spremembe bi lahko uvedli in kako bi lahko vplivali na svojo in splošno dobrobit ... Kako visoko na tej lestvici se je znašla ljubezen do narave in okolja, v katerem živimo?
Trajnostna naravnanost in optimizacija našega bivanja, da bi bolje poskrbeli za okolje, ni le trend preteklih let, vse bolj namreč postaja jasno, da se približujemo točki brez povratka. Tudi najmlajši, ki so se z vso vnemo začeli boriti za svetlejšo prihodnost našega planeta, nas opozarjajo, da je zdaj zadnji čas za ukrepanje. Ob koncu aprila bomo obeležili dan Zemlje. Ker se želimo znova in znova pokloniti svoji materi, smo zbrali nasvete, kako v svoj vsakdan in predvsem v svojo kuhinjo vnesti prakse odgovornega ravnanja s hrano.
Kruta zgovornost številk
Čeprav bi v splošnem lahko trdili, da se ozaveščenost izboljšuje in se vse več ljudi zavestno odloča za spremembe življenjskega sloga, ki pozitivno vplivajo na okolje, nekateri naključno nanizani podatki še vedno kažejo grozečo sliko:
- prehrambna industrija je kriva za kar 30 % toplogrednih plinov;
- pridelava hrane negativno vpliva na izrabo dragocenih virov – onesnaženje vode in prsti, pretirano sečnjo gozdov, zmanjšanje biotske raznovrstnosti;
- samo v Sloveniji letno zavržemo več kot 130.000 ton hrane;
- napovedi kažejo, da se bo morala do leta 2050 pridelava hrane povečati za 70 %, da bomo zadovoljili potrebe vseh prebivalcev na svetu.
So vas ti podatki pretresli? Delno je bil to tudi naš namen, saj tovrstni pretresi pogosto spodbudijo pozitivne spremembe.
Vidikov, s katerimi lahko v svoja življenja vnesemo trajnostno naravnanost, je veliko, vsi pa zahtevajo nekaj premisleka, organizacije in konsistentnosti. Prepričani smo, da nam skupaj lahko uspe!
Kaj lahko storimo?
Za varovanje okolja bi bilo optimalno, da bi vsak dan izbrali raznoliko uravnoteženo prehrano, ki temelji predvsem na zelenjavi. Znano je, da mlečna in mesna industrija, še posebno pridelava rdečega mesa, najbolj obremenjujeta okolje z vidika pridelave hrane. Uživanje mesa naj bo zato zmerno, izbirajte pa kakovostno in lokalno pridelano meso. Poleg tega bi bilo za naše zdravje in zdravje našega planeta bolje, če bi jedli manj mastne, sladke in slane jedi, naša hidracija pa bi temeljila na vodi iz pipe. K sreči smo lahko hvaležni, da živimo na območju, kjer je ta voda vedno pri roki.
Optimalno prehrano in trajnostno naravnanost lahko zagotovimo s premišljenimi in informiranimi izbirami, načrtovanjem obrokov, predpripravo in ustreznim shranjevanjem obrokov, kreativno rabo ostankov in vestnim ravnanjem z odpadki. Zveni naporno? Počasi, vsak korak je korak v pravo smer. Najprej si lahko izberete vidik, ki vam je najbližje in pri katerem boste najlažje vztrajali. Ko bo ta postopoma postal del vašega vsakdana, pa lahko dodate nov ukrep in z veseljem opazujete, kako počasi spreminjate svet na bolje.
Izbirajte lokalno
Negativne vplive na okolje lahko zmanjšate s pogostejšimi izbirami živil, ki do vas niso pripotovala z drugega konca sveta. Preverite ponudbo na svoji tržnici, možnost dostav z okoliških kmetij, izberite si svojega mesarja ali pa se, če imate to možnost, povežite s sosesko in si izmenjujte pridelke s svojih vrtov. Tako bo vaša prehrana tudi bolj sezonska, vedno sveža in bolj zdrava.
Kreativno z ostanki
K odgovornemu ravnanju s hrano in zmanjšanju odpadkov boste prispevali tudi z načrtovanjem čim boljše izrabe sestavin. Marsikatero jed lahko na primer pripravite z uporabo sestavin, ki ste jih doslej vedno metali v koš (na primer zelenjavni olupki, tekočina od kuhanja čičerke …), izvirni pa ste lahko tudi pri rabi ostankov prejšnjih obrokov. Ne pozabite, da lahko nekatere ostanke uporabite tudi zunaj kuhinje, kavno usedlino, na primer, kot gnojilo za rastline, odvečen beljak za kozmetične pripravke, olupke citrusov za odišavljanje prostorov …
Eno z naravo
Poseben odnos do okolja boste razvili, če se boste naučili uporabiti vse, kar vam narava lahko ponudi. V mislih imamo predvsem vrnitev k nabiralništvu in rabi divjih zeli. Spomladi boste zunaj našli regrat, čemaža, koprive in divje šparglje za razne juhe, solate in čaje. Na jedilnik lahko uvrstite tudi manj očitne izbire, na primer zajčjo deteljo, kislico, ozkolistni tropotec, hmelj in druge hranljive in zdravilne zeli.
Malica za s seboj
Predpripravljene obroke lahko v posodicah za večkratno uporabo odnesete za malico v službo ali pa vanje zapakirate prigrizek za dneve, ko hitite po opravkih. Poleg tega, da boste tako gotovo jedli bolj zdravo in zavrgli manj hrane, boste prihranili tudi denar, saj se boste izognili impulzivnim nakupom v času največje lakote.
Recite ne odvečni embalaži
Ne dvomimo, da ste se že navadili na uporabo platnenih vrečk za večkratno uporabo, saj so vas k tej izbiri spodbudili tudi mnogi trgovci, še vedno pa lahko uporabo embalaže zmanjšate tudi z ukrepi, kot so izdelava ali nakup vrečic za sadje in zelenjavo iz blaga ali nostalgična vrnitev k uporabi rinfuze. V večjih mestih so že uvedli specializirane trgovine na rinfuzo, omogočajo pa jo tudi nekateri večji nakupovalni centri – pripravite lončke za vlaganje in raznovrstne posodice ter jih napolnite s semeni, stročnicami, oreški … Prav tako pozdravljamo odločitev, da vse več trgovin omogoča, da lastne posodice uporabite tudi v njihovih delikatesah in toplotekah. Ste o tej možnosti že govorili s prodajalci v najbližji trgovini?
:::
Naslovna fotografija: Sarah Chai / Pexels
© Salomon d. o. o., 2024.
Vse pravice pridržane.
Revija Dober tek je odlična kulinarična revija s preizkušenimi recepti. Eno najbolj branih kulinaričnih revij v Sloveniji sta leta 1995 ustanovila Darko in Zdenka Petelin, danes pa njuno tradicijo nadaljuje hči Urška Petelin, ki z zavzeto ekipo vsak mesec poskrbi za svežo zbirko receptov in obilico pestrih vsebin za sladokusce. V uredništvu revije Dober tek izdajamo tudi kuharske knjige in posebne tematske izdaje, kulinariko pa z bralci v praksi delimo tudi z organizacijo kuharskih tečajev, delavnic, degustacij in kulinaričnih izletov.
Uspešno sodelujemo tudi s številnimi podjetji, za katera pripravljamo kulinarične vsebine, kot so promocijska besedila, recepti, fotografije in videorecepti za posebne projekte in tematske publikacije, ter organiziramo dogodke in tiskovne konference.